DEJAVNIKI TVEGANJA ZA OBOLENJA Krvni tlakZvišan krvni tlak (arterijska hipertenzija) povzroča bolezenske spremembe žilne stene, ki jih imenujemo ateroskleroza. Ta bolezen prizadene arterije povsod po telesu, zlasti pa je pomembna za organe, ki imajo najbogatejšo prekrvavitev: srce, možgani, ledvici in drugi organi.
Po podatkih iz leta 2002–2005 ima 35% odraslih Slovencev zvišan krvni tlak.
Oseba z zvišanim krvnim tlakom je 3-krat do 4-krat bolj ogrožena za nastanek koronarne srčne bolezni in 7-krat bolj ogrožena za nastanek možganske kapi kot človek z normalnimi vrednostmi krvnega tlaka!
Ločimo več kategorij krvnega tlaka glede na izmerjeno vrednost (v mm Hg).

Krvni tlak (v mm Hg) sistolični diastolični Optimalen < 120 < 80 Normalen < 130 < 85 Visoko normalen 130 – 139 85 – 89 Blaga arterijska hipertenzija 140 – 159 90 – 99 Zmerna arterijska hipertenzija 160 – 179 100 – 109 Huda arterijska hipertenzija > 180 > 110
Za diagnozo arterijske hipertenzije je potrebno krvni tlak izmeriti dvakrat zapored ob treh merjenjih.
Na trajno zvišanje krvnega tlaka vplivajo predvsem naslednji dejavniki: dednost (sorodniki z zvišanim krvnim tlakom), starost (po 45. letu se krvni tlak viša), moški spol, stres, nepravilna prehrana (več kot 1 čajna žlička soli na dan, več kot 1 enota alkohola na dan pri ženski oziroma več kot 2 enoti alkohola na dan pri moških), prekomerna telesna teža in telesna nedejavnost.

Krvne maščobeMotnje v presnovi maščob (dislipidemija) povzročajo bolezenske spremembe žilne stene, ki jih imenujemo ateroskleroza. Ta bolezen prizadene arterije povsod po telesu, zlasti pa je pomembna za organe, ki imajo najbogatejšo prekrvavitev: srce, možgani, ledvici in drugi organi. Zato motnje v presnovi maščob uvrščamo med dejavnike tveganja za nastanek najpomembnejših kroničnih nenalezljivih bolezni: srčno-žilne (koronarne) bolezni, možganske žilne bolezni in periferne žilne bolezni.
Motnje v presnovi maščob so številne, na njihov nastanek pa vplivajo predvsem dednost, moški spol, stres, nezdrava prehrana, prekomerna telesna teža in telesna nedejavnost.
Priporočene vrednosti krvnih maščob so:
  • skupni holesterol do 5,0 mmol/l,
  • holesterol LDL do 3,0 mmol/l,
  • trigliceridi do 2,0 mmol/l,
  • holesterol HDL, ki deluje varovalno, nad 1 mmol/l.
Merjenje koncentracij maščob v krvi se opravlja na tešče in v pooblaščenih laboratorijih. Motnje v presnovi maščob je v obdobju 2002–2005 imelo 70,7% odraslih Slovencev.
PRIPOROČILA ZA ZNIŽANJE ZVIŠANIH KRVNIH MAŠČOB
Osebe z zvišanimi krvnimi maščobami lahko učinkovito vplivajo na znižanje koncentracije maščob v krvi z normalno telesno težo, zdravim prehranjevanjem in telesno dejavnostjo. Na ta način je moč bolezen preprečiti ali odložiti ter okrepiti zdravje in telesno zmogljivost.
Kako si lahko pomagate sami:
  • jejte zdravo hrano s čim manj nasičenih maščobnih kislin in soli, čim več zelenjave, sadja ter v vodi topnih vlaknin,
  • živila pripravljajte s čim manj maščob,
  • živila kuhajte, dušite, pecite v pečici,
  • izogibajte se nezdravim prigrizkom,
  • gibajte se redno, dovolj intenzivno in dovolj dolgo (vsaj 30 minut), s čimer boste pripomogli k vzdrževanju zdravju primerne telesne teže, zmanjšanju škodljivega holesterola LDL in povečanju zdravju koristnega holesterola HDL.
KRVNI SLADKORZvišan krvni sladkor in sladkorna bolezen povzročata številne bolezenske spremembe v telesu, še posebej pa je prizadeta žilna stena malih in velikih arterij (diabetična mikro in makro angiopatija) v procesu, ki ga imenujemo ateroskleroza. Ta bolezen prizadene arterije povsod po telesu, še zlasti pa organe, ki imajo najbogatejšo prekrvavitev: srce, možgani, ledvica, čutila, živci in drugi organi. V kolikor se zvišanemu krvnemu sladkorju pridružijo še motnje v presnovi maščob (zvišane krvne maščobe) so bolezenske spremembe še intenzivnejše. Sladkorno bolezen uvrščamo med dejavnike tveganja za nastanek najpomembnejših kroničnih nenalezljivih bolezni: srčnožilne (koronarne) bolezni, možganske žilne bolezni in periferne žilne bolezni.
Sladkor v krvi določamo na tešče. Pri zdravem človeku znaša normalna koncentracija sladkorja v krvi 6,1 mmol/l.
Bolnik s sladkorno boleznijo je do 5-krat bolj ogrožen za nastanek bolezni srca in ožilja kot bolnik brez sladkorne bolezni. 1/3 vseh bolezni srca in ožilja prizadene prav sladkorne bolnike. 3/4 sladkornih bolnikov umre zaradi bolezni srca in ožilja. Ženske s sladkorno boleznijo imajo 4-krat večje tveganje za smrt zaradi bolezni srca in ožilja.
Na nastanek motenj v presnovi krvnega sladkorja vplivajo predvsem dednost (sladkorna bolezen v družini), starost (nad 40 let), nezdrava prehrana, prekomerna telesna teža (debelost) in telesna nedejavnost.
Motnje v presnovi krvnega sladkorja so bile v obdobju 2002–2005 prisotne pri 20% odraslih Slovencev.
PRIPOROČILA ZA ZNIŽANJE ZVIŠANEGA KRVNEGA SLADKORJA
Sladkor v krvi določamo na tešče. Pri zdravem človeku znaša normalna koncentracija sladkorja v krvi 6,1 mmol/l. Glede na izmerjeno vrednost sladkorja v krvi ločimo tri možnosti:
  1. normalen krvni sladkor (na tešče je koncentracija sladkorja v krvi normalna),
  2. motena glikemija (na tešče je koncentracija sladkorja v krvi mejno zvišana na vrednost med 6,1 in 6,9 mmol/l),
  3. sladkorna bolezen (osebi smo dvakrat izmerili zvišano koncentracijo sladkorja v krvi v vrednosti 7,0 mmol/l ali več).
Osebe z zvišanim krvnim sladkorjem lahko učinkovito vplivajo na znižanje koncentracije sladkorja v krvi z normalno telesno težo, zdravim prehranjevanjem in telesno dejavnostjo. Na ta način boste bolezen preprečili ali odložili ter okrepili zdravje in telesno zmogljivost.
Kako si lahko pomagate sami:
  • s hujšanjem si pridobite normalno telesno težo,
  • jejte zdravo hrano s čim več zelenjave in sadja, veliko balastnih snovi, z manj kalorij, manj maščob, manj alkoholnih pijač in brez enostavnih sladkorjev
  • gibajte se redno, dovolj intenzivno in dovolj dolgo (vsaj 30 minut dnevno)

Comments are closed.

      Naročite se na novice: