Nekatera hranila lahko naše telo tvori samo, druga (strokovno jih imenujemo esencialna hranila) pa moramo zaužiti s hrano. To so: aminokisline (ki so v beljakovinah), nekatere maščobne kisline (ki so v maščobah in oljih), minerali in vitamini. Če teh hranil s hrano ne zaužijemo dovolj, lahko nastopijo motnje v delovanju telesa.

Hranila strokovnjaki delijo v dve skupini: makrohranila in mikrohranila.

Makrohranila so: beljakovine, maščobe, ogljikovi hidrati in minerali. Te snovi potrebujemo dnevno v velikih količinah. V hrani predstavljajo večinski del in so vir energije, ki jo potrebujemo za rast, razvoj in dejavnosti. Makrominerali so kalcij, fosfor, natrij, klor, kalij in magnezij. Makrohranilo je tudi voda.

Mikrohranila so: vitamini in mikroelementi. Te snovi potrebuje telo v majhnih količinah. Mikrohranila delujejo kot katalizatorji (pospeševalci kemijskih reakcij) pri izkoriščanju makrohranil. Drugih sestavin hrane naše telo ne prebavi. To so nekatere vlaknine, kot so celuloza, pektini in veziva. Te snovi vplivajo predvsem na peristaltiko (gibanje črevesa). V hrani so tudi različni kemični dodatki (konzervansi, emulgatorji, antioksidanti ...), začimbe, dišave, barvila in drugi, ki jih naše telo prav tako ne prebavlja, izboljšajo pa okus, videz in trajnost hrane. Hrana, ki jo zaužijemo dnevno, vsebuje kar 100.000 različnih sestavin, od katerih je le 300 hranil, samo 45 pa je esencialnih.

Hrano v prebavilih prebavimo in predelamo. Ogljikovi hidrati se razgradijo na sladkorje, maščobe na maščobne kisline in glicerol ter beljakovine na aminokisline. Dnevne potrebe po energiji so odvisne od starosti, spola, višine, teže, presnove in telesne aktivnosti. Običajno 55 % energije pridobimo iz ogljikovih hidratov, 30 % iz maščob in 15 % iz beljakovin.

Piramida prehrane naj bi bila po mnenju strokovnjakov za prehrano trenutno najustreznejše vodilo pri izbiranju živil. Največ bi morali pojesti živil iz skupine žitarice (kruh, pšenica, rž, riž, testenine), nekoliko manj živil iz skupine sadje in zelenjava, še manj jedi iz skupine mleko in mlečni izdelki (mleko, jogurt, sir) ter meso … (meso, perutnina, ribe, fižol, jajca, oreščki), najmanj pa bi morali pojesti živil iz skupine sladice (maščobe, olja, sladkarije).

Če s hrano dnevno ne dobimo dovolj energije, jo začne telo izkoriščati iz maščob in delno tudi beljakovin, ki so bile shranjene v telesu. Posledica tega je izguba teže. Brez hrane bi človek umrl v 8 do 12 tednih. Človeško telo potrebuje na dan tudi okoli 2,5 litra vode.
 



Comments are closed.

      NOVICE