Pozitivne misli pomagajo ohranjati fizično in mentalno zdravje ter zavirajo staranje, medtem ko povzroča negativno razmišljanje z negativnimi čustvi hitro poslabšanje zdravja in pospešeno staranje.
Iz literature o dolgem življenju je razvidno, da so ljudje, ki dolgo živjo, optimistični, dejavni in prožni. Življenja se veselijo in ne dovolijo, da bi jih težave pahnile v potrtost, pasivnost ali okorelost. Pri raziskavah stoletnikov so ugotovili, da imajo nenavadno lastnost, da lahko uravnavajo stres, da si opomorejo od izgube, smrti sorodnikov in prijateljev, ki bi druge zlomile ter se upirajo vsakodnevnim omejitvam.
Ko smo prepričani, da želimo živeti sto let ali več, ker nameravamo izraziti vse svoje potenciale, s tem spremenimo kemijske in fiziološke procese v organizmu. Če se odločimo, da bomo s svojimi zmožnostmi in darovi pomagali soljudem okrepimo svoj imunski sistem. S spoznanjem, da nas ustreznejša prehrana in fizična aktivnost vitalizira, izboljšamo naše zdravje... Naša prepričanja, spoznanja in odločitve so usodne za kvaliteto in uspeh v našem življenju.
Na splošno ljudje menijo, da so posamezniki, ki so pesimistični oziroma negativno naravnani, že pregoreli, oziroma »svoje že opravili«. Za neoviran dotok energije je torej pozitivno duševno razpoloženje bistveno.
Ljudje, ki so pesimistični, imajo več T-celic, ki zavirajo celice, pomembne za dobro delovanje imunskega sistema. Pesimisti pričnejo prej, pogosteje in huje obolevati za boleznimi, kakor pa optimisti, še posebno po tridesetem letu. Podoben vpliv ima tudi skrivanje oziroma potlačevanje »negativnih« čustev – npr. dokazano je, da se rak dojke hitreje širi med ženskami, ki čustva potlačijo.
Ljudje, ki se v vsakodnevnem življenju velikokrat razjezijo, imajo višjo smrtnost zaradi blokade koranarnih arterij oziroma ljudje, ki trpijo zaradi pogostega hudega stresa, so v sedemkrat večji nevarnosti, da bodo zboleli za koronarnimi boleznimi srca, trikrat večji nevarnosti za srčni napad in štirikrat večji nevarnosti, da bodo umrli zaradi nenadne odpovedi srca.
Škodljivost miselno-čustvenega stresa lahko uravnavamo z drugačnim odnosom oziroma naravnavo, če jemljemo situacijo kot izziv ali možnost osebnostne rasti.
Številne naše misli so »negativne« v smislu, da nas naredijo nezadovoljne. Merilo, če razmišljamo pozitivno ali negativno, je naše zadovoljstvo oziroma nezadovoljstvo. Vedno, ko smo nezadovoljni, razmišljamo negativno.
Tako spoznamo, da so negativne tudi misli in prepričanja, za katere smo bili prepričani, da niso. Na primer: »Danes je težek dan... vse me boli, kako se naj dobro počutim?... Že spet ta... Slabemu vremenu ni konca... Partner, žena/ mož, otroci, šef - me jezijo... Vse gre narobe...«
Povedano s prispodobo, izbiramo naše misli iz »temnejšega spektra mavrice« ali iz »praznega dela kozarca«, čeprav kozarec ni samo polovico prazen, ampak je tudi polovico poln. Celote ne vidimo in namesto, da bi dojemali pozitivno stran situacije, dojemamo negativno.
Mnogo je načinov, s katerimi si lahko pomagamo, da dojemamo življenje bolj pozitivno. Na miselnem nivoju se ukvarjamo s tem, kako spreminjati naše misli, ki vplivajo na naše razpoloženje, besede, dejanja, navade, na celotno naše življenje in na vse druge.
Posredno jih spreminjamo preko raznih že omenjenih in tudi številnih drugih zadovoljujočih aktivnostih, z urejanjem medsebojnih odnosov, zdravim načinom življenja in z duhovnimi tehnikami.
Neposredno pa s spremembo razmišljanja. V skladu s cilji programa (sreča, zdravje, mladost...) se lahko opazujemo in samoevalviramo:
Iz literature o dolgem življenju je razvidno, da so ljudje, ki dolgo živjo, optimistični, dejavni in prožni. Življenja se veselijo in ne dovolijo, da bi jih težave pahnile v potrtost, pasivnost ali okorelost. Pri raziskavah stoletnikov so ugotovili, da imajo nenavadno lastnost, da lahko uravnavajo stres, da si opomorejo od izgube, smrti sorodnikov in prijateljev, ki bi druge zlomile ter se upirajo vsakodnevnim omejitvam.
Ko smo prepričani, da želimo živeti sto let ali več, ker nameravamo izraziti vse svoje potenciale, s tem spremenimo kemijske in fiziološke procese v organizmu. Če se odločimo, da bomo s svojimi zmožnostmi in darovi pomagali soljudem okrepimo svoj imunski sistem. S spoznanjem, da nas ustreznejša prehrana in fizična aktivnost vitalizira, izboljšamo naše zdravje... Naša prepričanja, spoznanja in odločitve so usodne za kvaliteto in uspeh v našem življenju.
Na splošno ljudje menijo, da so posamezniki, ki so pesimistični oziroma negativno naravnani, že pregoreli, oziroma »svoje že opravili«. Za neoviran dotok energije je torej pozitivno duševno razpoloženje bistveno.
Ljudje, ki so pesimistični, imajo več T-celic, ki zavirajo celice, pomembne za dobro delovanje imunskega sistema. Pesimisti pričnejo prej, pogosteje in huje obolevati za boleznimi, kakor pa optimisti, še posebno po tridesetem letu. Podoben vpliv ima tudi skrivanje oziroma potlačevanje »negativnih« čustev – npr. dokazano je, da se rak dojke hitreje širi med ženskami, ki čustva potlačijo.
Ljudje, ki se v vsakodnevnem življenju velikokrat razjezijo, imajo višjo smrtnost zaradi blokade koranarnih arterij oziroma ljudje, ki trpijo zaradi pogostega hudega stresa, so v sedemkrat večji nevarnosti, da bodo zboleli za koronarnimi boleznimi srca, trikrat večji nevarnosti za srčni napad in štirikrat večji nevarnosti, da bodo umrli zaradi nenadne odpovedi srca.
Škodljivost miselno-čustvenega stresa lahko uravnavamo z drugačnim odnosom oziroma naravnavo, če jemljemo situacijo kot izziv ali možnost osebnostne rasti.
Številne naše misli so »negativne« v smislu, da nas naredijo nezadovoljne. Merilo, če razmišljamo pozitivno ali negativno, je naše zadovoljstvo oziroma nezadovoljstvo. Vedno, ko smo nezadovoljni, razmišljamo negativno.
Tako spoznamo, da so negativne tudi misli in prepričanja, za katere smo bili prepričani, da niso. Na primer: »Danes je težek dan... vse me boli, kako se naj dobro počutim?... Že spet ta... Slabemu vremenu ni konca... Partner, žena/ mož, otroci, šef - me jezijo... Vse gre narobe...«
Povedano s prispodobo, izbiramo naše misli iz »temnejšega spektra mavrice« ali iz »praznega dela kozarca«, čeprav kozarec ni samo polovico prazen, ampak je tudi polovico poln. Celote ne vidimo in namesto, da bi dojemali pozitivno stran situacije, dojemamo negativno.
Mnogo je načinov, s katerimi si lahko pomagamo, da dojemamo življenje bolj pozitivno. Na miselnem nivoju se ukvarjamo s tem, kako spreminjati naše misli, ki vplivajo na naše razpoloženje, besede, dejanja, navade, na celotno naše življenje in na vse druge.
Posredno jih spreminjamo preko raznih že omenjenih in tudi številnih drugih zadovoljujočih aktivnostih, z urejanjem medsebojnih odnosov, zdravim načinom življenja in z duhovnimi tehnikami.
Neposredno pa s spremembo razmišljanja. V skladu s cilji programa (sreča, zdravje, mladost...) se lahko opazujemo in samoevalviramo: