1. DEFINICIJA
Telesna neaktivnost je definirana kot odsotnost telesne vadbe, ki vodi v nastanek ali poslabšanje velikega števila bolezni (npr. koronarne bolezni, sladkorna bolezen, osteoporoza, debelost). Nasprotno pa je telesna aktivnost definirana kot premikanje telesa, ki je opravljeno z mocjo mišic in porabo energije. Pri tem merimo tisto energijo, ki presega bazalni metabolizem. Merimo jo s kilojouli, kilokalorijami, porabo kisika, srcno frekvenco, …
2. POMEN TELESNE AKTIVNOSTI
V modernih in bogatih družbah intenzivna mehanizacija na skoraj vseh podrocjih v gospodarstvu vodi v mocno zmanjšanje porabe energije pri skoraj vseh poklicih. Raziskave so pokazale, da je približno 70 ljudi v vseh starostnih skupinah, ki ne dosegajo niti minimalnega še sprejemljivega nivoja telesne aktivnosti, ki ima pomemben vpliv na zdravje. Ocitno je tudi, da se ljudje iz višjih slojev mnogo pogosteje aktivno ukvarjajo z športom kot ljudje iz nižjih slojev. Izsledki tudi navajajo, da se med 25. in 64. letom s športom pogosteje ukvarjajo ženske kot moški. V zadnjem casu je telesna aktivnost postala popularnejša. Pri odraslih je aktivnost v prostem casu narasla, vendar je kljub temu le 20 ljudi, ki telovadi na priporocenem nivoju za preprecevanje srcnožilnih bolezni.
Pri telesni aktivnosti se poveca moc in vzdržljivost, kosti in mišice postanejo cvrstejše, lažje se nadzoruje telesna teža, izboljša se raven krvnega pritiska in krvnega holesterola, zmanjša pa se stres in poveca se samopodoba.
3. VPLIV NA POSAMEZNE SISTEME
Splošno:
- zmanjšana umrljivost (za faktor 4, 65 pri ženskah in 3, 44 pri moških),
- preprecevanje kronicnih nenalezljivih bolezni (npr. srcnožilne bolezni, sladkorna bolezen),
- zmanjševanje posameznih dejavnikov tveganja,
- preprecevanje osteoporoze, staranja,
- pozitivni psihološki vpliv.
Bolezni srca in ožilja:
- so glavne bolezni industrijskih držav,
- ob telesni neaktivnosti se tveganje za srčni infarkt poveča za faktor 1, 4 - 2, 4,
- telesna vadba preprecuje razvoj bolezni srca in ožilja tako, da:
- zmanjša visok krvni tlak (zniža telesno težo, poveca vpliv vagusa),
- zmanjša telesno težo,
- zmanjša stres in custveno napetost.
Sladkorna bolezen: telesna vadba
- poveca glukozno toleranco,
- poveca porabo glukozo,
- poveca obcutljivost inzulinskih receptorjev v adipocitih.
Rak debelega crevesja: telesna neaktivnost zmanjša crevesno peristaltiko in s tem podaljša cas izpostavitve crevesne sluznice škodljivim snovem v hrani.
Krvni tlak:
- sistolni tlak se zniža za 5 - 25 mmHg,
- diastolni tlak se zniža za 3 - 15 mmHg.
Debelost: s telesno vadbo se zniža telesna masa, kar ima ugoden vpliv na celoten organizem in morebitne bolezni.
Mašcobe: redna telesna vadba poviša vrednosti HDL, kar zmanjša aterogeni faktor.
Osteoporoza: je predvsem problem starejših žensk (v menopavzi). Telesna aktivnost poveca delež mineralne komponente v kosteh in s tem povecuje trdnost.
Psihološki vplivi:
- 2 - 3 ure po aktivnosti ostane občutek ugodja zaradi sproščanja endorfinov in dolocenih monoaminov,
- povecajo se intelektualne sposobnosti,
- povecajo se kognitivne sposobnosti.
4. SVETOVANJE
Vecina ljudi priznava, da bi morali biti bolj aktivni. Naloga svetovalca je da razišce individualno dojemanje problema, odkrije ovire in nato ustrezno svetuje. Cel proces poteka v vec fazah:
a) FAZA POIZVEDOVANJA: izvemo vedenjski vzorec. Primeri vprašanj:
- Kaj mislite o telesni telovadbi
- Ali verjamete, da nas telovadba napravi bolj zdrave
b) FAZA INFORMIRANJA: izvemo trenutno raven fizične aktivnosti. Primeri:
- Kako pogosto ste telesno aktivni
- Koliko casa traja posamezna aktivnost
- Kako ocenjujete vašo kondicijo
Treba je tudi izvedeti za vse zdravstvene razloge, ki bi vplivali na tip vadbe.
c) FAZA POGAJANJA: stranka se odloci za vadbo, svetovalec mora odlocitev spoštovati ter poskuša svetovati večjo aktivnost, če je to potrebno. Izdela individualni načrt, svetuje pri prehrani, da ustrezno literaturo itd.
5. PRIPOROČILA
Pri svetovalnih programih se upoštevajo naslednje stvari:
• POGOSTOST : priporoceno 3 - 4 krat na teden in ne v zaporednih dnevih.
• TRAJANJE: v treh fazah (skupno 25 - 60 minut):
- ogrevanje (5 - 10 minut),
- aktivnost (15 - 40 minut),
- ohlajanje (5 - 10 minut).
• INTEZITETA: merimo jo lahko na več načinov:
- subjektivni: primerna je taka telesna dejavnost, da se znotraj ene ure vsaj 20 minut potimo in zadihamo, vendar le toliko, da se še lahko pogovarjamo.
- grobi objektivni: frekvenca srca med aktivnostjo mora biti 180 – leta.
- natancni objektivni: frekvenca srca mora biti med 60 in 90 maksimalne frekvence, pri cemer je maksimalna frekvenca = 220 – leta.
• TIP AKTIVNOSTI: glede na porabljeno energijo locimo blago, zmerno in težko aktivnost.
• STOPNJEVANJE: glede na rezultate aktivnost stopnjujemo po trajanju in intenziteti.
• PRILAGAJANJE SPOLU, STAROSTI IN STANJU ORGANIZMA
6. ŠKODLJIVI UČINKI
Telesno aktivnost lahko spremljajo naslednji škodljivi učinki:
- poškodbe kit, mišic in kosti,
- srčni zastoj,
- aritmije zaradi hipertermije,
- zmanjšan venski priliv v srce.
Vadbo je treba takoj prekiniti, če opazimo:
- bolečino v prsih,
- vrtoglavico,
- nenavadno lovljenje sape, šibkost, cianozo,
- bolečine v nogah (klavdikacije).
7. ZAKLJUČEK
Telesna aktivnost ima splošne koristi za celotno populacijo, ne glede na starost in posameznikove zmožnosti. Vadba je potrebna za optimalno delovanje vseh organskih sistemov. Dokazano je, da telesna aktivnost izboljša delovne sposobnosti in osebno pocutje ter prispeva k preprecevanju in zdravljenju kronicnih bolezni, zniža tudi umrljivost zaradi srcnožilnih bolezni in raka. Redna vadba prispeva k telesni moci in vzdržljivosti. Iz vsega tega sledi, da pravilna telesna aktivnost izboljša posameznikovo kvaliteto življenja.
Telesna neaktivnost je definirana kot odsotnost telesne vadbe, ki vodi v nastanek ali poslabšanje velikega števila bolezni (npr. koronarne bolezni, sladkorna bolezen, osteoporoza, debelost). Nasprotno pa je telesna aktivnost definirana kot premikanje telesa, ki je opravljeno z mocjo mišic in porabo energije. Pri tem merimo tisto energijo, ki presega bazalni metabolizem. Merimo jo s kilojouli, kilokalorijami, porabo kisika, srcno frekvenco, …
2. POMEN TELESNE AKTIVNOSTI
V modernih in bogatih družbah intenzivna mehanizacija na skoraj vseh podrocjih v gospodarstvu vodi v mocno zmanjšanje porabe energije pri skoraj vseh poklicih. Raziskave so pokazale, da je približno 70 ljudi v vseh starostnih skupinah, ki ne dosegajo niti minimalnega še sprejemljivega nivoja telesne aktivnosti, ki ima pomemben vpliv na zdravje. Ocitno je tudi, da se ljudje iz višjih slojev mnogo pogosteje aktivno ukvarjajo z športom kot ljudje iz nižjih slojev. Izsledki tudi navajajo, da se med 25. in 64. letom s športom pogosteje ukvarjajo ženske kot moški. V zadnjem casu je telesna aktivnost postala popularnejša. Pri odraslih je aktivnost v prostem casu narasla, vendar je kljub temu le 20 ljudi, ki telovadi na priporocenem nivoju za preprecevanje srcnožilnih bolezni.
Pri telesni aktivnosti se poveca moc in vzdržljivost, kosti in mišice postanejo cvrstejše, lažje se nadzoruje telesna teža, izboljša se raven krvnega pritiska in krvnega holesterola, zmanjša pa se stres in poveca se samopodoba.
3. VPLIV NA POSAMEZNE SISTEME
Splošno:
- zmanjšana umrljivost (za faktor 4, 65 pri ženskah in 3, 44 pri moških),
- preprecevanje kronicnih nenalezljivih bolezni (npr. srcnožilne bolezni, sladkorna bolezen),
- zmanjševanje posameznih dejavnikov tveganja,
- preprecevanje osteoporoze, staranja,
- pozitivni psihološki vpliv.
Bolezni srca in ožilja:
- so glavne bolezni industrijskih držav,
- ob telesni neaktivnosti se tveganje za srčni infarkt poveča za faktor 1, 4 - 2, 4,
- telesna vadba preprecuje razvoj bolezni srca in ožilja tako, da:
- zmanjša visok krvni tlak (zniža telesno težo, poveca vpliv vagusa),
- zmanjša telesno težo,
- zmanjša stres in custveno napetost.
Sladkorna bolezen: telesna vadba
- poveca glukozno toleranco,
- poveca porabo glukozo,
- poveca obcutljivost inzulinskih receptorjev v adipocitih.
Rak debelega crevesja: telesna neaktivnost zmanjša crevesno peristaltiko in s tem podaljša cas izpostavitve crevesne sluznice škodljivim snovem v hrani.
Krvni tlak:
- sistolni tlak se zniža za 5 - 25 mmHg,
- diastolni tlak se zniža za 3 - 15 mmHg.
Debelost: s telesno vadbo se zniža telesna masa, kar ima ugoden vpliv na celoten organizem in morebitne bolezni.
Mašcobe: redna telesna vadba poviša vrednosti HDL, kar zmanjša aterogeni faktor.
Osteoporoza: je predvsem problem starejših žensk (v menopavzi). Telesna aktivnost poveca delež mineralne komponente v kosteh in s tem povecuje trdnost.
Psihološki vplivi:
- 2 - 3 ure po aktivnosti ostane občutek ugodja zaradi sproščanja endorfinov in dolocenih monoaminov,
- povecajo se intelektualne sposobnosti,
- povecajo se kognitivne sposobnosti.
4. SVETOVANJE
Vecina ljudi priznava, da bi morali biti bolj aktivni. Naloga svetovalca je da razišce individualno dojemanje problema, odkrije ovire in nato ustrezno svetuje. Cel proces poteka v vec fazah:
a) FAZA POIZVEDOVANJA: izvemo vedenjski vzorec. Primeri vprašanj:
- Kaj mislite o telesni telovadbi
- Ali verjamete, da nas telovadba napravi bolj zdrave
b) FAZA INFORMIRANJA: izvemo trenutno raven fizične aktivnosti. Primeri:
- Kako pogosto ste telesno aktivni
- Koliko casa traja posamezna aktivnost
- Kako ocenjujete vašo kondicijo
Treba je tudi izvedeti za vse zdravstvene razloge, ki bi vplivali na tip vadbe.
c) FAZA POGAJANJA: stranka se odloci za vadbo, svetovalec mora odlocitev spoštovati ter poskuša svetovati večjo aktivnost, če je to potrebno. Izdela individualni načrt, svetuje pri prehrani, da ustrezno literaturo itd.
5. PRIPOROČILA
Pri svetovalnih programih se upoštevajo naslednje stvari:
• POGOSTOST : priporoceno 3 - 4 krat na teden in ne v zaporednih dnevih.
• TRAJANJE: v treh fazah (skupno 25 - 60 minut):
- ogrevanje (5 - 10 minut),
- aktivnost (15 - 40 minut),
- ohlajanje (5 - 10 minut).
• INTEZITETA: merimo jo lahko na več načinov:
- subjektivni: primerna je taka telesna dejavnost, da se znotraj ene ure vsaj 20 minut potimo in zadihamo, vendar le toliko, da se še lahko pogovarjamo.
- grobi objektivni: frekvenca srca med aktivnostjo mora biti 180 – leta.
- natancni objektivni: frekvenca srca mora biti med 60 in 90 maksimalne frekvence, pri cemer je maksimalna frekvenca = 220 – leta.
• TIP AKTIVNOSTI: glede na porabljeno energijo locimo blago, zmerno in težko aktivnost.
• STOPNJEVANJE: glede na rezultate aktivnost stopnjujemo po trajanju in intenziteti.
• PRILAGAJANJE SPOLU, STAROSTI IN STANJU ORGANIZMA
6. ŠKODLJIVI UČINKI
Telesno aktivnost lahko spremljajo naslednji škodljivi učinki:
- poškodbe kit, mišic in kosti,
- srčni zastoj,
- aritmije zaradi hipertermije,
- zmanjšan venski priliv v srce.
Vadbo je treba takoj prekiniti, če opazimo:
- bolečino v prsih,
- vrtoglavico,
- nenavadno lovljenje sape, šibkost, cianozo,
- bolečine v nogah (klavdikacije).
7. ZAKLJUČEK
Telesna aktivnost ima splošne koristi za celotno populacijo, ne glede na starost in posameznikove zmožnosti. Vadba je potrebna za optimalno delovanje vseh organskih sistemov. Dokazano je, da telesna aktivnost izboljša delovne sposobnosti in osebno pocutje ter prispeva k preprecevanju in zdravljenju kronicnih bolezni, zniža tudi umrljivost zaradi srcnožilnih bolezni in raka. Redna vadba prispeva k telesni moci in vzdržljivosti. Iz vsega tega sledi, da pravilna telesna aktivnost izboljša posameznikovo kvaliteto življenja.