1. DEFINICIJA

Telesna neaktivnost je definirana kot odsotnost telesne vadbe, ki vodi v nastanek ali poslabšanje velikega števila bolezni (npr. koronarne bolezni, sladkorna bolezen, osteoporoza, debelost). Nasprotno pa je telesna aktivnost definirana kot premikanje telesa, ki je opravljeno z mocjo mišic in porabo energije. Pri tem merimo tisto energijo, ki presega bazalni metabolizem. Merimo jo s kilojouli, kilokalorijami, porabo kisika, srcno frekvenco, …


2. POMEN TELESNE AKTIVNOSTI

V modernih in bogatih družbah intenzivna mehanizacija na skoraj vseh podrocjih v gospodarstvu vodi v mocno zmanjšanje porabe energije pri skoraj vseh poklicih. Raziskave so pokazale, da je približno 70 ljudi v vseh starostnih skupinah, ki ne dosegajo niti minimalnega še sprejemljivega nivoja telesne aktivnosti, ki ima pomemben vpliv na zdravje. Ocitno je tudi, da se ljudje iz višjih slojev mnogo pogosteje aktivno ukvarjajo z športom kot ljudje iz nižjih slojev. Izsledki tudi navajajo, da se med 25. in 64. letom s športom pogosteje ukvarjajo ženske kot moški. V zadnjem casu je telesna aktivnost postala popularnejša. Pri odraslih je aktivnost v prostem casu narasla, vendar je kljub temu le 20 ljudi, ki telovadi na priporocenem nivoju za preprecevanje srcnožilnih bolezni.
Pri telesni aktivnosti se poveca moc in vzdržljivost, kosti in mišice postanejo cvrstejše, lažje se nadzoruje telesna teža, izboljša se raven krvnega pritiska in krvnega holesterola, zmanjša pa se stres in poveca se samopodoba.


3. VPLIV NA POSAMEZNE SISTEME

Splošno:
- zmanjšana umrljivost (za faktor 4, 65 pri ženskah in 3, 44 pri moških),
- preprecevanje kronicnih nenalezljivih bolezni (npr. srcnožilne bolezni, sladkorna bolezen),
- zmanjševanje posameznih dejavnikov tveganja,
- preprecevanje osteoporoze, staranja,
- pozitivni psihološki vpliv.

Bolezni srca in ožilja:
- so glavne bolezni industrijskih držav,
- ob telesni neaktivnosti se tveganje za srčni infarkt poveča za faktor 1, 4 - 2, 4,
- telesna vadba preprecuje razvoj bolezni srca in ožilja tako, da:
- zmanjša visok krvni tlak (zniža telesno težo, poveca vpliv vagusa),
- zmanjša telesno težo,
- zmanjša stres in custveno napetost.

Sladkorna bolezen: telesna vadba
- poveca glukozno toleranco,
- poveca porabo glukozo,
- poveca obcutljivost inzulinskih receptorjev v adipocitih.

Rak debelega crevesja: telesna neaktivnost zmanjša crevesno peristaltiko in s tem podaljša cas izpostavitve crevesne sluznice škodljivim snovem v hrani.

Krvni tlak:
- sistolni tlak se zniža za 5 - 25 mmHg,
- diastolni tlak se zniža za 3 - 15 mmHg.

Debelost: s telesno vadbo se zniža telesna masa, kar ima ugoden vpliv na celoten organizem in morebitne bolezni.

Mašcobe: redna telesna vadba poviša vrednosti HDL, kar zmanjša aterogeni faktor.

Osteoporoza: je predvsem problem starejših žensk (v menopavzi). Telesna aktivnost poveca delež mineralne komponente v kosteh in s tem povecuje trdnost.

Psihološki vplivi:
- 2 - 3 ure po aktivnosti ostane občutek ugodja zaradi sproščanja endorfinov in dolocenih monoaminov,
- povecajo se intelektualne sposobnosti,
- povecajo se kognitivne sposobnosti.


4. SVETOVANJE

Vecina ljudi priznava, da bi morali biti bolj aktivni. Naloga svetovalca je da razišce individualno dojemanje problema, odkrije ovire in nato ustrezno svetuje. Cel proces poteka v vec fazah:

a) FAZA POIZVEDOVANJA: izvemo vedenjski vzorec. Primeri vprašanj:
- Kaj mislite o telesni telovadbi
- Ali verjamete, da nas telovadba napravi bolj zdrave

b) FAZA INFORMIRANJA: izvemo trenutno raven fizične aktivnosti. Primeri:
- Kako pogosto ste telesno aktivni
- Koliko casa traja posamezna aktivnost
- Kako ocenjujete vašo kondicijo
Treba je tudi izvedeti za vse zdravstvene razloge, ki bi vplivali na tip vadbe.

c) FAZA POGAJANJA: stranka se odloci za vadbo, svetovalec mora odlocitev spoštovati ter poskuša svetovati večjo aktivnost, če je to potrebno. Izdela individualni načrt, svetuje pri prehrani, da ustrezno literaturo itd.


5. PRIPOROČILA

Pri svetovalnih programih se upoštevajo naslednje stvari:

• POGOSTOST : priporoceno 3 - 4 krat na teden in ne v zaporednih dnevih.
• TRAJANJE: v treh fazah (skupno 25 - 60 minut):
- ogrevanje (5 - 10 minut),
- aktivnost (15 - 40 minut),
- ohlajanje (5 - 10 minut).

• INTEZITETA: merimo jo lahko na več načinov:
- subjektivni: primerna je taka telesna dejavnost, da se znotraj ene ure vsaj 20 minut potimo in zadihamo, vendar le toliko, da se še lahko pogovarjamo.
- grobi objektivni: frekvenca srca med aktivnostjo mora biti 180 – leta.
- natancni objektivni: frekvenca srca mora biti med 60 in 90 maksimalne frekvence, pri cemer je maksimalna frekvenca = 220 – leta.
• TIP AKTIVNOSTI: glede na porabljeno energijo locimo blago, zmerno in težko aktivnost.
• STOPNJEVANJE: glede na rezultate aktivnost stopnjujemo po trajanju in intenziteti.
• PRILAGAJANJE SPOLU, STAROSTI IN STANJU ORGANIZMA


6. ŠKODLJIVI UČINKI

Telesno aktivnost lahko spremljajo naslednji škodljivi učinki:
- poškodbe kit, mišic in kosti,
- srčni zastoj,
- aritmije zaradi hipertermije,
- zmanjšan venski priliv v srce.

Vadbo je treba takoj prekiniti, če opazimo:
- bolečino v prsih,
- vrtoglavico,
- nenavadno lovljenje sape, šibkost, cianozo,
- bolečine v nogah (klavdikacije).


7. ZAKLJUČEK

Telesna aktivnost ima splošne koristi za celotno populacijo, ne glede na starost in posameznikove zmožnosti. Vadba je potrebna za optimalno delovanje vseh organskih sistemov. Dokazano je, da telesna aktivnost izboljša delovne sposobnosti in osebno pocutje ter prispeva k preprecevanju in zdravljenju kronicnih bolezni, zniža tudi umrljivost zaradi srcnožilnih bolezni in raka. Redna vadba prispeva k telesni moci in vzdržljivosti. Iz vsega tega sledi, da pravilna telesna aktivnost izboljša posameznikovo kvaliteto življenja.

ZAKAJ REDNA TELESNA AKTIVNOST Za današnji čas je značilen pasiven način življenja. Težkega fizičnega dela je vse manj, a vendar je naše telo ustvarjeno za gibanje. Telesna dejavnost je življenjskega pomena za izboljšanje delovanja srca, pljuč, krvnega obtoka, mišic in sklepov. Če ne ostanete ali postanete telesno aktivni, bodo vaše telesne zmogljivosti od najstniških let naprej začele usihati. DEJAVNO - AKTIVNO ŽIVLJENJE VAM BO OMOGOČILO: -          več energije, -          več življenjske moči, -          močnejše, bolj napete mišice, -          manjše tveganje za srčne bolezni in možgansko kap, -          manjše tveganje za nastanek osteoporoze in nekaterih vrst raka, -          lepo držo, postavo in videz, -          večje samospoštovanje in boljšo samozavest. TODA JAZ NIMAM DENARJA, NIMAM ČASA, PA MOJA LETA... Telesna dejavnost nič ne stane, telovadimo lahko doma, ne vzame vam nujno veliko časa in ni potrebno, da ste mladi. KOLIKO IN KAKO POGOSTO? Vaš cilj naj bo 30 minut ( lahko dvakrat po 15 minut) zmerne telesne dejavnosti na dan. Vsaj 5 dni v tednu in skozi vsa življenjska obdobja. ZMERNA TELESNA DEJAVNOST SO LAHKO: -          hitra hoja, -          plavanje, -          kolesarjenje, -          ples, -          uporaba stopnic namesto dvigala, -          pešačenje v trgovino, službo, po opravkih, -          bolj energično opravljanje hišnih opravil, -          delo na vrtu, ...itd. KATERO AKTIVNOST IZBRATI? Izberite sebi primerno aktivnost, takšno, ki vam je všeč, v kateri uživate in se ujema z vašimi življenjskim slogom. PREVIDNO: Če imate kakšne zdravstvene težave (težave s srcem, povišan krvni tlak, nejasne bolečine v prsih, sklepih, mišicah, ...) se pred začetkom vadbe posvetujte s  svojim zdravnikom. ZDRAVJU KORISTI TISTA TELESNA AKTIVNOST, PRI  KATERI SE: -          rahlo potite, vam je topleje, vendar od vas ne teče, -          dihanje je hitrejše in poglobljeno, a ne nenadzorovano, -          bitje srca je hitrejše, vendar ne divja, -          med telesno aktivnostjo ste sposobni spregovoriti 5  besed (če lahko pojete, ste premalo aktivni, če ne morete spregovoriti 2 - 3 besede, z vadbo pretiravate, ...) -          po končani aktivnosti, bi s takšno vadbo še lahko nadaljevali 15 do 20 minut.. ZDRAVJE TOLIKO BOLJ CENIMO, KOLIKOR TRUDA VEČ VANJ VLAGAMO!! POMEN HOJE ZA ZDRAVJE Hoja je odlična oblika telesne dejavnosti. Pešačite lahko skoraj povsod, neodvisno od starosti, na ravni vaše zmogljivosti, za to pa ne potrebujemo nobene posebne opreme, naprav ali rezervacij. Hoja je idealna za izboljšanje delovanja srca, pljuč, mišic, sklepov in krvnega obtoka, Za izboljšanje telesne zmogljivosti, za sproščanje stresa in napetosti, pomaga pri nespečnosti, ob njej se sklepajo nova znanstva in prijateljstva. KO BOSTE POSTALI BOLJ TELESNO AKTIVNI, BOSTE OD TEGA ZAČUTILI KORIS IN ZAČUDENI BOSTE, KAKO UŽIVATE KAKO ZAČETI Za začetek vam priporočam, da se vključite v skupinsko vadbo, kjer se boste naučili pravilno izvajati vaje, spoznali njihov namen, spoznali sebe, koliko zdržite in kako se po vadbi počutite. Kasneje pa izvajanje vaj prilagodite svojemu urniku, vaje, ki jih težko izvajate, ni treba opustiti, ampak bodite vztrajni in kmalu boste ugotovili, da trud ni bil zaman. ŽELIM VAM, DA ČAS, KI GA BOSTE  PREŽIVELI OB GIBANJU, ZA VAS NE BO IZGUBLJEN IN, NEKORISTNO PORABLJEN ČAS.

Sedeči način življenja – tveganje za zdravje Strokovnjaki s področja javnega zdravja ugotavljajo, da so v pretežnem delu sveta kronične nenalezljive bolezni (kot npr. bolezni srca in ožilja, rak, sladkorna bolezen) najpogostnejše in se že pojavljajo kot glavna epidemija. Med vzroki za tako stanje je tudi hiter prehod k sedečemu načinu življenja, ki se navadno pojavlja v družbi z neuravnoteženo prehrano in kajenjem tobaka ter pitjem alkohola.

Sedeči način življenja sestavljajo: opuščanje gibanja v funkciji transporta (prevoz na delo z avtomobilom ali s sredstvi javnega prevoza namesto peš ali s kolesom), vedno več delovnih opravil v sedečem položaju, preživljanje prostega časa pred računalnikom, televizorjem, v kino dvorani, za mizo v gostilni ...

Zaradi zdravja in počutja je nujen premik k bolj zdravemu načinu življenja. Poleg zdrave prehrane, brez tobaka, alkohola in ilegalnih drog, obvladovanja stresa, zdrave spolnosti in skrbi za varnost se priporoča dnevno telesno dejavnost oziroma gibanje.

Kaj vse je gibanje To je kakršno koli gibanje telesa, katerega rezultat je poraba energije (izgorevanje kalorij). Gibanje ni le šport. Hitra hoja, igranje, pospravljanje, ples ali hoja po stopnicah, vse to je gibanje za zdravje. Gibalna/športna dejavnost za zdravje pa obsega rekreativni vidik športa.

Koristi telesne dejavnosti Telesna dejavnost ugodno vpliva na zdravje, prispeva k boljši kakovosti življenja tako v telesnem kot v psihosocialnem pogledu. Že 30 minut zmerne telesne dejavnosti dnevno, kot je na primer hitra hoja, koristi zdravju odraslega človeka.

Koristi redne telesne dejavnosti so:

• zmanjšuje tveganje za prezgodnjo smrt;
• zmanjšuje tveganje za smrt zaradi srčne bolezni ali kapi;
• zmanjšuje tveganje za razvoj srčne bolezni ali raka debelega črevesa;
• zmanjšuje tveganje za razvoj diabetesa tipa II;
• pomaga preprečevati/zniževati zvišan krvni tlak;
• pri ženskah pomaga preprečevati osteoporozo in zmanjševati tveganje za zlom kolka;
• zmanjšuje tveganje za razvoj bolečin v ledvenem predelu hrbtenice;
• spodbuja duševno blaginjo, zmanjšuje stres, občutja strahu, depresije in osamljenosti;
• pomaga preprečevati ali nadzirati tvegano vedenje, kot so na primer zauživanje tobaka, alkohola in preostalih psihoaktivnih snovi, nezdrava prehrana ali nasilje pri otrocih in mladostnikih;
• pomaga nadzirati telesno težo in zmanjševati tveganje debelosti za 50 % v primerjavi z ljudmi s sedečim načinom življenja;
• pomaga zgraditi in ohraniti zdrave kosti, mišice, sklepe in poveča energijo ljudem s kroničnimi boleznimi;
• vpliva na boljše ravnotežje, moč, koordinacijo, večjo gibčnost in vztrajnost;
• ljudem lahko pomaga premagovati bolečine, kot na primer bolečine v hrbtu ali v kolenih.

Povečana telesna dejavnost lahko pozitivno vpliva na kakovost spanca, ki predstavlja bistveni del dobrega zdravja in splošne kakovosti življenja.

Aktiven življenjski slog Priporočljivo je, da si prizadevamo osvojiti aktiven življenjski slog. To pomeni, da smo večino dni v tednu (pet dni ali več) dnevno telesno dejavni vsaj 30 minut bodisi v prostem času, v službi in na poti v službo ali iz službe ali pri domačih opravilih. Telesna dejavnost naj bo zmerna ali intenzivna (srčni utrip se dvigne, postane nam toplo, smo zadihani), načrtovana ali nenačrtovana. Pomembno je, da je redna in da postane del vsakdanjega življenja. Ni nam treba biti zmerno do intenzivno telesno dejavni 30 minut skupaj. Seštevamo vse, kar smo opravili čez dan. Priporočljivo pa je, da smo telesno dejavni vsaj od 10 do 15 minut skupaj.

Z znanjem nad mite o gibanju Pri nas še vedno gojimo vrsto »mitov« v zvezi s telesno dejavnostjo. Oglejmo si nekatere:

• Telesna dejavnost preveč stane. Ne drži: gibljemo se lahko, ne da bi se vpisali v klub, si kupili posebno opremo ali pripomočke.
• Zelo sem zaposlen/a in nimam časa za gibanje. Ne drži: gibanje lahko vključite med vsakdanja opravila, ki jih morate tako ali tako opraviti, kot npr. pot na delo in z dela, hoja po stopnicah, pospravljanje.
• Otroci so že po naravi polni energije. Nikoli niso pri miru. Zakaj bi zapravljali čas in energijo, da bi jih učili o telesni dejavnosti, če so že sami po sebi tako dejavni. Ne drži: tudi otroci se dandanes premalo gibljejo, zato bi morali starši in vzgojitelji več časa posvetiti vzgoji za aktiven življenjski slog.
• Telesna dejavnost je za tiste v »najboljših letih«. Ne drži: gibati se je treba v vseh življenjskih obdobjih od rojstva do smrti.

Kaj lahko storimo Začnimo se gibati že danes. Tu je nekaj možnosti za telesno dejavnost:

• Če je le mogoče, pojdite v službo in iz službe peš ali pa izstopite iz mestnega avtobusa postajo ali dve prej. Zavestno hodite hitro in strumno.
• Namesto z dvigalom, pojdite po stopnicah.
• Vožnja s kolesom je mnogo bolj prijetna, koristna in manj stresna kot vožnja z avtomobilom po mestnih ulicah v prometnih konicah. Ni nujno, da za kolesarjenje oblečemo tekmovalni dres in posebne copate. V vsakdanjih oblekah kar gre.
• Večina večjih prodajaln je pripravljenih pripeljati nakupljeno blago domov. Zato po nakupih ni več treba z avtomobilom, ampak se odpravite peš ali s kolesom.
• Namesto popoldanskega počitka na kavču po napornem delovnem dnevu si privoščite hiter sprehod po bližnjem parku.
• Morda pa radi plešete? Ples doma, v plesni šoli, na zabavi – tudi to je telesna dejavnost.

Spremljajte, koliko časa porabite za telesno dejavnost. Presenečeni boste, kako hitro boste zbrali 30 minut.

Kako lahko podjetja/zavodi podpirajo telesno dejavnost zaposlenih

• Informiranje, ozaveščanje o koristih telesne dejavnosti za zdravje.
• Uvajanje konkretnih sprememb v okolju, ki podpirajo telesno dejavnost zaposlenih.
• Uvajanje »minute za zdravje« vsako uro oziroma »rekreativnega« odmora po nekaj urah dela.
• Organizacija kratkih srečanj za izmenjavo izkušenj in predlogov.
• Podjetje naj postane prijazno do kolesarjev in pešcev (merila).
• Določitev dneva v letu, ko pridejo vsi s kolesom na delo (vsaj tisti, ki se ne vozijo iz bolj oddaljenih krajev).
• Ureditev primernih parkirnih prostorov za kolesa oziroma kolesarnice.
• Nakup nekaj službenih koles za tiste, ki imajo sestanke na različnih lokacijah (namesto službenega avta in šoferja).
• Organizacija ugodnega nakupa koles in opreme.
• Sodelovanje s serviserjem koles – delavnica o vzdrževanju in drobnih popravilih koles.
• Zagotavljanje usmerjenih zdravstvenih pregledov in ukrepanje na podlagi njihovih rezultatov.

Delodajalcem v razmislek:

• Nagradite zaposlene, ki pešačijo/kolesarijo na delo vsak dan, tako da dobijo pravico do dveh minut letnega dopusta na dan (dve minuti na dan znese 10 ur letno – ali en dodaten dan dopusta).
• Uredite parkirišča tako, da bodo imeli pešci prednost ali da bodo bolj prijazna do pešcev.

Aktivno življenje ni nič zapletenega in prav nič revolucionarnega, je le preprosta ideja, kako živeti bolj aktivno. Pojavila se je že pred časom, vendar se še vedno razvija in izpopolnjuje. Pomeni vrnitev k nekaterim dobrim osnovam – preprostosti, zmernosti, raznolikosti… Upošteva radost, vrednosti in koristi različnih telesnih dejavnosti, kar pomeni ukvarjati se z dejavnostmi, ob katerih boste uživali in od njih tudi imeli koristi.
Pri aktivnem življenju gre za »zdravo« izbiro, vendar je ta predvsem vaša. Telesne dejavnosti, za katere se boste odločili, so odvisne od številnih dejavnikov. Najbrž boste pri šestdesetih izbirali drugače kot pri tridesetih. Spet drugače se boste telesnim dejavnostim posvečali pri študiju in starševstvu. Vsekakor pa so odvisne predvsem od vaših sposobnosti in želja. Aktivno življenje je za vsakogar drugačno, vendar vsakomur nekaj ponuja.

Aktivno življenje je način življenja, pri katerem so različne telesne dejavnosti vključene v vsakdanja opravila. Šteje vsaka, še tako majhna dejavnost.

Aktivno življenje pomeni ukvarjati se na primer z vrtnarjenjem, hoja, tek, ples, igra s prijatelji ali otrokom, plavanje, kolesarjenje, tudi pranje avtomobila, košnja trave in podobno.

Aktivno življenje je:

• splet dejavnosti, ob katerih uživate in prav nič se ni treba ubadati z dejavnostmi, ki jih ne marate;
• dejavnost biti aktiven, četudi gibanja po vašem mnenju ne potrebujete;
• aktivno preživljanje prostega časa in izmenjava izkušenj s prijatelji;
• sodelovanje pri skupinskih dejavnostih ali tekmovanjih;
• poskušanje novih dejavnosti – njihovo učenje in pri tem odkrivanje samega sebe;
• uživanje v aktivnostih na prostem, v naravi;
• predvsem način življenja, pri katerem so telesne dejavnosti del vsakdana.

Aktivno življenje ni namenjeno samo posameznikom. Vključuje tudi druženje in medsebojno sodelovanje. Pomeni ustvariti si družbo, ki je prijazna in daje podporo – to je v veliko pomoč pri spremembi življenja iz neaktivnega v aktivno. Gre za družbo v naselju, službi, šoli in še kje.

Kako začeti aktivno življenje
Aktivno življenje je treba uvajati korak za korakom:

1. Najprej se zanj odločite in si izberite eno ali bolje več telesnih dejavnosti. Pri tem je potrebno popolno razumevanje aktivnega življenja in poznavanje različnih možnosti.
2. Nato izbrane dejavnosti ocenite. Z izbirami morate biti zadovoljni, sicer jih zamenjajte. Ustvarite si krog prijateljev, s katerimi lahko delite izkušnje in se spodbujate.
3. Končno ste pripravljeni in se zadanega lahko lotite. Spoznajte užitke telesne dejavnosti in koristi, ki vam jih prinašajo.
4. Izberite življenje, ki vam ustreza, v slogi z drugimi dejavnostmi in harmoniji s svetom okoli vas

Redna in zmerna intenzivna telesna dejavnost (vsaj 30 minut dnevno) dokazano:

• znižuje zvišan krvni tlak,
• zmanjšuje tveganje za obolenje srčnih arterij in nastanek možganske kapi,
• preprečuje razvoj sladkorne bolezni, ki ni odvisna od inzulina, in izboljša obvladovanje že razvite sladkorne bolezni,
• znižuje povišane krvne maščobe, ki so zdravju škodljive, in zvišuje krvne maščobe, ki so zdravju koristne,
• znižuje prekomerno telesno težo in debelost,
• preprečuje nastanek osteoporoze (krhkih kosti) in zmanjšuje možnost zlomov,
• povečuje telesno pripravljenost za premagovanje večjih telesnih naporov,
• vzdržuje mišično moč in gibljivost sklepov,
• zmanjšuje možnost poškodb in invalidnosti,
• sprošča, izboljša razpoloženje, samospoštovanje in kvaliteto življenja,
• zmanjšuje število starejših odvisnih od tuje pomoči.

Po podatkih iz leta 2002–2005 je 47,5% odraslih Slovencev telesno premalo dejavnih (raziskava CINDI). Za redno in zmerno intenzivno telesno dejavnost priporočamo poleg udeležbe v športnih dejavnostih tudi delo na vrtu, ples, težja hišna opravila, hojo, igro z otroci in drugo.
PRIPOROČILAVKLJUČITE ČIM VEČ GIBANJA V SVOJ VSAKDAN!

• pešačite, kolesarite, plavajte, plešite, udeležite se iger z žogo,
• uporabljajte stopnice namesto dvigala,
• s prijatelji, družinskimi člani ali psom pojdite na sprehod,
• bolj energično opravljajte hišna opravila, čimveč delajte na vrtu,
• pozimi tecite na smučeh.

REDNO ZMERNO INTENZIVNO TELESNO VADBO IZVAJAJTE:

• DOVOLJ DOLGO (vsaj 30 minut dnevno, z začetnim ogrevanjem in ohlajanjem na koncu vadbe),
• DOVOLJ POGOSTO (5–6 krat tedensko, 30 minut dnevno ali 2-krat do 3-krat tedensko po eno uro),
• DOVOLJ INTENZIVNO, da se rahlo zadihate ali spotite.

Če ste redno telovadili oziroma ste se zmerno gibali približno šest tednov, boste od tega že občutili koristi. Premislite, če se ne bi pridružili skupini ljudi, ki že telovadi. Pokličite v najbližji zdravstveni dom in se prijavite na preizkus hoje na 2 kilometra ali pa se v primeru, da ste zdravstveno ogroženi, priključite skupinski delavnici za telesno aktivnost v vašem zdravstvenem domu.
PREIZKUS TELESNE ZMOGLJIVOSTIPreizkus hoje na 2 kilometra je enostaven, natančen in varen test za določanje telesne zmogljivosti odraslih na podlagi dobljenih rezultatov: časa hoje, srčnega utripa ob koncu hoje, starosti, spola, telesne teže in telesne višine.
Preizkus hoje na 2 kilometra je primeren za telesno nedejavne in zmerno dejavne ljudi in ga lahko ponovite po nekaj mesecih vadbe in tako spremljate večanje svoje telesne zmogljivosti.
Če se želite udeležiti preizkusa hoje, se v vašem zdravstvenem domu pozanimajte o natančnem datumu in kraju preizkusa hoje. Če imate kakršnekoli zdravstvene težave, se o preizkusu hoje najprej posvetujte s svojim zdravnikom!