GLAVNI DEJAVNIKI TVEGANJA:

• Nizka mineralna kostna gostota: normalna mineralna kostna gostota še ne pomeni, da se zlom ne bo zgodil – pove le, da je tveganje za nastanek zloma manjše. Nasprotno, nizka mineralna kostna gostota pomeni večje tveganje za zlom, ni pa nujno, da bo do zloma res prišlo.
  
  

• Starost: tveganje za osteoporozo s starostjo narašča ne glede na vrednost mineralne kostne gostote. Če primerjamo 2 ženski različne starosti (ena mlajša, druga starejša), ki imata enako vrednost mineralne kostne gostote, je tveganje za zlom večje pri starejši ženski.
  
  
• Predhodni zlomi: predhodni zlom zapestja poveča tveganje za vretenčni zlom za dvakrat. Delno je ta dejavnik tveganja neodvisen od vrednosti mineralne kostne gostote.
  
  
• Zlom kolka pri starših: je zelo pomemben dejavnik tveganja, ki pa je v veliki meri neodvisen od vrednosti mineralne kostne gostote.
  
  
• Alkohol: prekomerno pitje alkohola poveča tveganje za osteoporozo. Tveganje se ne poveča, če dnevna količina popitega alkohola v povprečju ne presega 2 enot*. Če znaša dnevna količina popitega alkohola 3 enote ali več, se tveganje poveča.
  
  *enota: 1 enota alkohola znaša približno 8-10g alkohola. To ustreza običajnemu kozarcu piva (3dcl), enemu odmerku žgane pijače (0,3dcl) oz. srednje velikemu kozarcu vina (1,2dcl).  
  
  
• Revmatoidni artritis: je vzrok povečanega tveganja in je neodvisen od mineralne kostne gostote in jemanja glukokortikoidov.
  
  

Zakaj nas po pitju alkohola sploh boli glava, zakaj se počutimo slabotno, čutimo prekomerno žejo,…

Najprej kaj alkohol je in kako deluje na naše telo?
Pivo, vino, žgane pijače,vse vsebujejo substanco, ki se imenuje etanol. Nekateri to substanco imenujejo kar alkohol. Ta substanca je kriva za vse zgoraj naštete simptome.

Ko pijemo alkohol, večina etanola preide v kri preko tankega črevesa. Najvišjo koncentracijo doseže alkohol v krvi 30 do 90 minut po zaužitju. Koncentracija alkohola v krvi je odvisna od hitrosti absorpcije iz črevesa, prisotnosti hrane (če alkohol pijemo ob večerji, je koncentracija nižja), telesne teže in tudi same sposobnosti telesa za presnavljanje alkohola. Presnova etanola poteka predvsem v jetrih (90%), ostanek alkohola pa se izloči po približno osmih do desetih urah s potenjem, uriniranjem in dihanjem. Zato lahko količino zaužitega alkohola v krvi izmerimo na podlagi izdihanega zraka – alkotest.

Kako hitro alkohol prebavimo, je odvisno od našega organizma, nekateri ljudje hitreje, nekateri počasneje. Ljudem, ki veliko pijejo, se v jetrih pomnožijo encimi, ki razgrajujejo etanol, zato ti ljudje alkohol hitreje razgradijo in imajo posledično manj alkohola v krvi (več ''nesejo'') kot tisti, ki niso navajeni piti.

Kot zanimivost naj povem, da imajo Azijci drugačno obliko teh encimov, zato niso sposobni presnavljati etanola. Če pijejo alkohol dobijo sindrom orientalske rdečice. V telesu se jim nabira etanol, ki se ne razgradi, zaradi katerega se lahko pojavijo zelo hude posledice: razširitev žil, pospešen srčni utrip, prevelik oz. premali pulz, mišična šibkost… Kaj vse alkohol povzroči?
Ste že opazili rdeče nosove pri alkoholikih? Alkohol povzroči vazodilatacijo – razširitev žil, kar povzroči, da koža izgleda bolj rdeča.

Ko alkohol pride v kri, deluje na centralni živčni sistem kot pomirjevalo; vpliva na govor, vid in usklajenost gibov. Vplivi alkohola se razlikujejo glede na količino zaužitega alkohola, čustvenega stanja in telesne teže uživalca, vsebnosti alkohola v pijači in količine hrane v želodcu. Po majhnih količinah alkohola oseba občuti ugodje in sprostitev. Po zaužitju velikih doz alkohola pa pride do pijanosti; nekateri ljudje so bolj odprti, drugi depresivni, agresivni ali sovražni. Ljudje pod vplivom alkohola niso sposobni "trezno" presojati, ne zaznavajo več jasno, ne hodijo naravnost, motno vidijo in nejasno govorijo, so omotični, slabo jim je in lahko bruhajo. Prevelike količine alkohola pa lahko povzročijo tudi nezavest, prenehanje dihanja in s tem smrt.

Po pitju alkohola smo veliko več na stranišču - izločamo več vode (urina). Alkohol v našem telesu zavira izločanje hormona z imenom ADH, ki v telesu skrbi za normalno in uravnoteženo izločanje vode. Ker je tega hormona, ko smo v alkoholiziranem stanju manj, izločamo več vode (urina), posledično pa postanemo žejni in dehidrirani.

Dehidracija je za naše telo zelo škodljiva. V dehidriranem stanju je naš imunski sistem oslabljen, počutimo se slabotno in boli nas glava – dehidracijski maček.

Zakaj nas sploh boli glava? Kadar telo ne dobi zadostnih količin vode iz običajnih virov, jo začne črpati iz kjerkoli se le da, vključno iz možganskih celic. Čeprav možgani sami ne začutijo bolečine, ko se začenjajo krčiti zaradi pomanjkanja vode, pa se občutljiva vlakna, ki povezujejo zunanjost možganske ovojnice in notranjost lobanje skrčijo. Kar seveda povzroča bolečine - glavobol. Glavobolu se najlažje izognete s tem, da pred odhodom v posteljo popijete kar se da veliko vode. Izračunali so, da je potrebno popiti 7 enot vode na enoto popitega alkohola.

Vendar ali ni alkohol zdravo piti v zmernih količinah?
Nekatere študije dokazujejo, da lahko lažja oz. zmerna uporaba alkohola v nekaterih primerih ugodno vpliva na določena bolezenska stanja. Glavna korist zmernega uživanja alkohola naj bi bila zmanjšanje tveganja za koronarno srčno bolezen, ki najpogosteje vodi iz ateroskleroze - zamašitve arterij, ki vodijo kri do srca.

Zato si mirne duše lahko privoščite kozarček dobrega vina ob hrani in uživate! Pazite le, da ne pretiravate.

Znano je, da vsebuje cigaretni dim preko 4.000 kemičnih spojin, vključujoč preko 50 znanih kancerogenih in metaboličnih strupov. Le ti se nalagajo v pljučih, prehajajo v kri ter se po krvnem obtoku prenesejo v ostale dele telesa. Omenjene spojine torej ne okvarjajo samo pljuč in dihalnega aparata, temveč tako rekoč vsako celico človeškega telesa. Negativni učinki kajenja:

Škodljivi učinki na dihala
Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB; kronični bronhitis, emfizem). Kadilci imajo jutranji kašelj za nekaj običajnega in dostikrat trdijo, da se brez cigarete ne morejo odkašljati. Vendar je prav kronični kašelj pogosto prvi znak bolezni, ki ostane spregledana in zato nezdravljena. Težko sapo, ki se sprva pojavlja le ob naporih, kadilci pripisujejo slabi telesni pripravljenosti. Edino učinkovito zdravilo, ki ustavi napredovanje bolezni, je opustitev kajenja. Po nobeni doslej znani poti, se že nastale škode, ki jo je povzročilo kajenje, ne da popraviti. Najpogosteje se diagnoza KOPB postavi v tisti fazi, ko je bolnik že invalid. Z zdravili lahko težave samo nekoliko olajšamo, v napredovali fazi so bolniki pogosto odvisni od aparata, ki dovaja kisik. Pljučni rak. Vsaj 8 od 10 primerov je povezanih s kajenjem. V začetku preteklega stoletja, ko kajenje še ni bila splošno razširjena razvada, je bil pljučni rak izjemno redek, tako rekoč neznana bolezen. Sedaj se starostna meja obolevanja za pljučnim rakom znižuje, zboleva vedno več žensk.
Ostale vrste raka. Kajenje je tudi glavni dejavnik tveganja za raka ustne votline in grla. Kadilci pogosteje obolevajo za rakom požiralnika, želodca in črevesja. Tudi rak sečnega mehurja in ledvic sta pogostejša pri kadilcih. Poleg tega predstavlja kajenje dejavnik tveganja za razvoj levkemij, kožnega raka, raka trebušne slinavke in raka v otroštvu.

Učinki na srčno-žilni sistem
Poviša se krvni tlak, srčna frekvenca ter iztis krvi iz srca. Zaradi povečanega dela srčne mišice se poveča poraba kisika. Zaradi vezave ogljikovega monoksida iz cigaretnega dima na hemoglobin se zmanjša kapaciteta rdečih krvničk za prenos kisika. Zviša se viskoznost krvi. Spremeni se razmerje lipidov v krvi. Poveča se koncentracija slabih lipidov (LDL) ter zmanjša koncentracija dobrih lipidov (HDL). Kajenje tako pospešuje nastajanje ateroskleroze in s tem povezanih bolezni. Vse to ima za posledico:
Koronarno obolenje. Je med največjimi povzročitelji smrtnosti pri nas. Vsak sedmi primer je povezan s kajenjem. V posebej veliki nevarnosti so ženske, ki kadijo in hkrati jemlje kontracepcijske tabletke. Možgansko kap. Tveganje pri kadilcih je dvakrat večje kot pri nekadilcih.

Učinki na spolne organe
Problemi v spolnosti. Pri kadilcih obstaja večja verjetnost kot pri nekadilcih za pojav impotence ali nezmožnost obdržati erekcijo v srednjih letih. To naj bi bila posledica okvarjanja krvnih žil v penisu zaradi kajenja. Poleg tega je pri kadilcih obeh spolov zmanjšana plodnost.
Menopavza. Pri kadilkah se v povprečju pojavi dve leti prej kot pri nekadilkah.
Rak. Kajenje predstavlja dejavnik tveganja za razvoj raka dojke, raka materničnega vratu ter prostate.

Škodljivi učinki med nosečnostjo
Ogljikov monoksid se še močneje veže z dojenčkovim hemoglobinom ter tako povzroči kronično hipoksijo zarodka (pomanjkanje preskrbe s kisikom). To pa ima za posledico upočasnjeno rast, pri živalskih modelih pa so tudi dokazali, da vpliva na razvoj možganov.
Komplikacije med nosečnostjo vključujejo krvavitve, odstop posteljice, prezgodnji porod, izvenmaternično nosečnost, spontan splav.
Dojenčki, rojeni kadilkam, imajo ponavadi manjšo porodno težo ( v povprečju za 200g). Zaradi prezgodnjega poroda ter manjše porodne teže so novoroječki dovzetnejši za razne bolezni in infekcije. Kajenje je škodljivo predvsem v 2. in 3. tromesečju nosečnosti.
Mrtvorojenost ter smrt nekaj tednov po porodu je večja za ?.

Druge telesne bolezni, povezane s kajenjem
Stanja, pri katerih kajenje povzroči pogosto poslabšanje ali podaljša simptome: astma, prehlad, gripa, tuberkuloza, kronični rinitis, diabetična nevropatija, hipertireoidizem, multipla skleroza, očesni nevritis in Krohnova bolezen.
Kajenje poveča nevarnost razvoja nekaterih obolenj/stanj: nevropatija, siva mrena, psoriaza, obolenje dlesni, izguba zob, osteoporoza, rana na želodcu, periferno obolenje žil.

Ostale težave, ki jih prinaša kajenje
Kadilčev zadah, lasje, obleka, koža ter dom ima duh po tobaku. Kadilci ga seveda ne zaznajo, za nekadilce pa je običajno zelo moteč.
Kajenje prav tako vpliva na sposobnost okušanja ter voha, ki sta okrnjena.
Kajenje stane kar precej denarja.
Pri kadilcih se hitreje pojavijo gube na obrazu, zato kadilci pogosto izgledajo starejše kot so v resnici. Neredko ima kadilec pri 40 letih enako zgubano kožo kot nekadilec pri 60 letih, koža je tanjša in slabše prekrvljena.

Pasivno kajenje
S pasivnim kajenjem vdihnemo količinsko nekaj manj škodljivih snovi, vendar je dolgotrajna izpostavljenost pasivnemu kajenju dokazano škodljiva. Dostikrat so pasivnemu kajenju izpostavljeni že otroci, ki nimajo nikakršne možnosti, da bi se temu uprli. Le ti so potem bolj nagnjeni k razvoju astme ter okužb ušes, nosi in pljuč. Poleg tega je pri njih pogostejša smrt v zibelki. Na splošno tudi v šoli dosegajo slabše rezultate, predvsem na področju razumevanja in branja. V odrasli dobi je pri njih večja verjetnost razvoja pljučnega raka, KOPB ter bolezni srca in ožilja.

Približno polovica kadilcev umre zaradi s kajenjem povezanih obolenj. Pri kadilcu je pričakovana življenjska doba približno za 8 do 12 let krajša kot pri nekadilcu. Zaradi posledic kajenja umre v Sloveniji vsako leto približno 3.500 ljudi. Leta 2000 je po vsem svetu zaradi bolezni, ki so povezane s kajenjem, umrlo 4,2 milijona ljudi. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da bo leta 2025 umrlo zaradi kajenja 10 milijonov ljudi. Prav zato ni presenetljivo, da je prav zdravje najpogostejši razlog, ki ga navajajo kadilci, kot vzrok za opustitev kajenja.

Ko ne zmorete ali ne znate najti ravnovesja med seboj in zahtevami okolja, ste lahko v stanju stresa. V tem stanju občutite, da niste več kos težavam. 24,9% Slovencev pogosto ali vsak dan občuti stres .Stres se lahko izraža s telesnimi in duševnimi znaki.
Duševni znaki stresa so potrtost, občutek nemoči, raztresenost, razdražljivost, obupanost, brezvoljnost, pomanjkanje samospoštovanja, nezbranost, razburjanje, neproduktivna jeza.
Telesni znaki stresa so povišan krvni tlak, pospešeni utrip srca, zmanjšana imunska odpornost, znojenje, želodčne bolečine, glavoboli, driska, zaprtje, spolne težave, bolečine v križu ali mišicah.
Stanja kroničnega stresa neugodno vplivajo na dejavnike tveganja (debelost, povišane maščobe in sladkor v krvi, visok krvni tlak, kajenje) za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni.
Stres pa je lahko velikokrat tudi spodbuda za doseganje določenih sprememb ali zaželenih ciljev.
PRIPOROČILA ZA OBVLADOVANJE STRESAŽivljenja brez težav, razočaranj, neuspehov ni!
Prepoznajmo znake stresa in poiščimo vzroke zanj. Poskušajmo najti pot za odstranitev teh vzrokov in oblikovati načine za boljše obvladovanje stresa. V vas je moč, več zmorete, kot si mislite, storite kaj zase!
Krepite svoje telesno zdravje z ustrezno prehrano in gibanjem, krepite si samospoštovanje, poiščite boljše ravnovesje med lastnimi potrebami in potrebami drugih, vzemite si čas zase, za svoje drage in stvari, ki vas veselijo, imejte smisel za humor.
Kadar to ne zadošča in še vedno čutite prehudo napetost, poiščite pomoč pri svojih bližnjih, prijateljih, osebnemu zdravniku ali drugemu strokovnjaku .Morda boste našli tudi ustrezno skupino za samopomoč.

Zavedajte se, da stresno življenje vpliva na dejavnike tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni, zato se pravočasno opomnite, da ste v stresu in ga obvladajte. Priporočamo, da pri obvladovanju stresa upoštevate naslednja priporočila

DEJAVNIKI TVEGANJA ZA OBOLENJA Krvni tlakZvišan krvni tlak (arterijska hipertenzija) povzroča bolezenske spremembe žilne stene, ki jih imenujemo ateroskleroza. Ta bolezen prizadene arterije povsod po telesu, zlasti pa je pomembna za organe, ki imajo najbogatejšo prekrvavitev: srce, možgani, ledvici in drugi organi.
Po podatkih iz leta 2002–2005 ima 35% odraslih Slovencev zvišan krvni tlak.
Oseba z zvišanim krvnim tlakom je 3-krat do 4-krat bolj ogrožena za nastanek koronarne srčne bolezni in 7-krat bolj ogrožena za nastanek možganske kapi kot človek z normalnimi vrednostmi krvnega tlaka!
Ločimo več kategorij krvnega tlaka glede na izmerjeno vrednost (v mm Hg).

Krvni tlak (v mm Hg) sistolični diastolični Optimalen < 120 < 80 Normalen < 130 < 85 Visoko normalen 130 – 139 85 – 89 Blaga arterijska hipertenzija 140 – 159 90 – 99 Zmerna arterijska hipertenzija 160 – 179 100 – 109 Huda arterijska hipertenzija > 180 > 110
Za diagnozo arterijske hipertenzije je potrebno krvni tlak izmeriti dvakrat zapored ob treh merjenjih.
Na trajno zvišanje krvnega tlaka vplivajo predvsem naslednji dejavniki: dednost (sorodniki z zvišanim krvnim tlakom), starost (po 45. letu se krvni tlak viša), moški spol, stres, nepravilna prehrana (več kot 1 čajna žlička soli na dan, več kot 1 enota alkohola na dan pri ženski oziroma več kot 2 enoti alkohola na dan pri moških), prekomerna telesna teža in telesna nedejavnost.

Krvne maščobeMotnje v presnovi maščob (dislipidemija) povzročajo bolezenske spremembe žilne stene, ki jih imenujemo ateroskleroza. Ta bolezen prizadene arterije povsod po telesu, zlasti pa je pomembna za organe, ki imajo najbogatejšo prekrvavitev: srce, možgani, ledvici in drugi organi. Zato motnje v presnovi maščob uvrščamo med dejavnike tveganja za nastanek najpomembnejših kroničnih nenalezljivih bolezni: srčno-žilne (koronarne) bolezni, možganske žilne bolezni in periferne žilne bolezni.
Motnje v presnovi maščob so številne, na njihov nastanek pa vplivajo predvsem dednost, moški spol, stres, nezdrava prehrana, prekomerna telesna teža in telesna nedejavnost.
Priporočene vrednosti krvnih maščob so:

• skupni holesterol do 5,0 mmol/l,
• holesterol LDL do 3,0 mmol/l,
• trigliceridi do 2,0 mmol/l,
• holesterol HDL, ki deluje varovalno, nad 1 mmol/l.

Merjenje koncentracij maščob v krvi se opravlja na tešče in v pooblaščenih laboratorijih. Motnje v presnovi maščob je v obdobju 2002–2005 imelo 70,7% odraslih Slovencev.
PRIPOROČILA ZA ZNIŽANJE ZVIŠANIH KRVNIH MAŠČOB
Osebe z zvišanimi krvnimi maščobami lahko učinkovito vplivajo na znižanje koncentracije maščob v krvi z normalno telesno težo, zdravim prehranjevanjem in telesno dejavnostjo. Na ta način je moč bolezen preprečiti ali odložiti ter okrepiti zdravje in telesno zmogljivost.
Kako si lahko pomagate sami:

• jejte zdravo hrano s čim manj nasičenih maščobnih kislin in soli, čim več zelenjave, sadja ter v vodi topnih vlaknin,
• živila pripravljajte s čim manj maščob,
• živila kuhajte, dušite, pecite v pečici,
• izogibajte se nezdravim prigrizkom,
• gibajte se redno, dovolj intenzivno in dovolj dolgo (vsaj 30 minut), s čimer boste pripomogli k vzdrževanju zdravju primerne telesne teže, zmanjšanju škodljivega holesterola LDL in povečanju zdravju koristnega holesterola HDL.

KRVNI SLADKORZvišan krvni sladkor in sladkorna bolezen povzročata številne bolezenske spremembe v telesu, še posebej pa je prizadeta žilna stena malih in velikih arterij (diabetična mikro in makro angiopatija) v procesu, ki ga imenujemo ateroskleroza. Ta bolezen prizadene arterije povsod po telesu, še zlasti pa organe, ki imajo najbogatejšo prekrvavitev: srce, možgani, ledvica, čutila, živci in drugi organi. V kolikor se zvišanemu krvnemu sladkorju pridružijo še motnje v presnovi maščob (zvišane krvne maščobe) so bolezenske spremembe še intenzivnejše. Sladkorno bolezen uvrščamo med dejavnike tveganja za nastanek najpomembnejših kroničnih nenalezljivih bolezni: srčnožilne (koronarne) bolezni, možganske žilne bolezni in periferne žilne bolezni.
Sladkor v krvi določamo na tešče. Pri zdravem človeku znaša normalna koncentracija sladkorja v krvi 6,1 mmol/l.
Bolnik s sladkorno boleznijo je do 5-krat bolj ogrožen za nastanek bolezni srca in ožilja kot bolnik brez sladkorne bolezni. 1/3 vseh bolezni srca in ožilja prizadene prav sladkorne bolnike. 3/4 sladkornih bolnikov umre zaradi bolezni srca in ožilja. Ženske s sladkorno boleznijo imajo 4-krat večje tveganje za smrt zaradi bolezni srca in ožilja.
Na nastanek motenj v presnovi krvnega sladkorja vplivajo predvsem dednost (sladkorna bolezen v družini), starost (nad 40 let), nezdrava prehrana, prekomerna telesna teža (debelost) in telesna nedejavnost.
Motnje v presnovi krvnega sladkorja so bile v obdobju 2002–2005 prisotne pri 20% odraslih Slovencev.
PRIPOROČILA ZA ZNIŽANJE ZVIŠANEGA KRVNEGA SLADKORJA
Sladkor v krvi določamo na tešče. Pri zdravem človeku znaša normalna koncentracija sladkorja v krvi 6,1 mmol/l. Glede na izmerjeno vrednost sladkorja v krvi ločimo tri možnosti:

1. normalen krvni sladkor (na tešče je koncentracija sladkorja v krvi normalna),
2. motena glikemija (na tešče je koncentracija sladkorja v krvi mejno zvišana na vrednost med 6,1 in 6,9 mmol/l),
3. sladkorna bolezen (osebi smo dvakrat izmerili zvišano koncentracijo sladkorja v krvi v vrednosti 7,0 mmol/l ali več).

Osebe z zvišanim krvnim sladkorjem lahko učinkovito vplivajo na znižanje koncentracije sladkorja v krvi z normalno telesno težo, zdravim prehranjevanjem in telesno dejavnostjo. Na ta način boste bolezen preprečili ali odložili ter okrepili zdravje in telesno zmogljivost.
Kako si lahko pomagate sami:

• s hujšanjem si pridobite normalno telesno težo,
• jejte zdravo hrano s čim več zelenjave in sadja, veliko balastnih snovi, z manj kalorij, manj maščob, manj alkoholnih pijač in brez enostavnih sladkorjev
• gibajte se redno, dovolj intenzivno in dovolj dolgo (vsaj 30 minut dnevno)