Pozitivne misli pomagajo ohranjati fizično in mentalno zdravje ter zavirajo staranje, medtem ko povzroča negativno razmišljanje z negativnimi čustvi hitro poslabšanje zdravja in pospešeno staranje.

Iz literature o dolgem življenju je razvidno, da so ljudje, ki dolgo živjo, optimistični, dejavni in prožni. Življenja se veselijo in ne dovolijo, da bi jih težave pahnile v potrtost, pasivnost ali okorelost. Pri raziskavah stoletnikov so ugotovili, da imajo nenavadno lastnost, da lahko uravnavajo stres, da si opomorejo od izgube, smrti sorodnikov in prijateljev, ki bi druge zlomile ter se upirajo vsakodnevnim omejitvam.

Ko smo prepričani, da želimo živeti sto let ali več, ker nameravamo izraziti vse svoje potenciale, s tem spremenimo kemijske in fiziološke procese v organizmu. Če se odločimo, da bomo s svojimi zmožnostmi in darovi pomagali soljudem okrepimo svoj imunski sistem. S spoznanjem, da nas ustreznejša prehrana in fizična aktivnost vitalizira, izboljšamo naše zdravje... Naša prepričanja, spoznanja in odločitve so usodne za kvaliteto in uspeh v našem življenju.

Na splošno ljudje menijo, da so posamezniki, ki so pesimistični oziroma negativno naravnani, že pregoreli, oziroma »svoje že opravili«. Za neoviran dotok energije je torej pozitivno duševno razpoloženje bistveno.

Ljudje, ki so pesimistični, imajo več T-celic, ki zavirajo celice, pomembne za dobro delovanje imunskega sistema. Pesimisti pričnejo prej, pogosteje in huje obolevati za boleznimi, kakor pa optimisti, še posebno po tridesetem letu. Podoben vpliv ima tudi skrivanje oziroma potlačevanje »negativnih« čustev – npr. dokazano je, da se rak dojke hitreje širi med ženskami, ki čustva potlačijo.

Ljudje, ki se v vsakodnevnem življenju velikokrat razjezijo, imajo višjo smrtnost zaradi blokade koranarnih arterij oziroma ljudje, ki trpijo zaradi pogostega hudega stresa, so v sedemkrat večji nevarnosti, da bodo zboleli za koronarnimi boleznimi srca, trikrat večji nevarnosti za srčni napad in štirikrat večji nevarnosti, da bodo umrli zaradi nenadne odpovedi srca.

Škodljivost miselno-čustvenega stresa lahko uravnavamo z drugačnim odnosom oziroma naravnavo, če jemljemo situacijo kot izziv ali možnost osebnostne rasti.

Številne naše misli so »negativne« v smislu, da nas naredijo nezadovoljne. Merilo, če razmišljamo pozitivno ali negativno, je naše zadovoljstvo oziroma nezadovoljstvo. Vedno, ko smo nezadovoljni, razmišljamo negativno.

Tako spoznamo, da so negativne tudi misli in prepričanja, za katere smo bili prepričani, da niso. Na primer: »Danes je težek dan... vse me boli, kako se naj dobro počutim?... Že spet ta...  Slabemu vremenu ni konca... Partner, žena/ mož, otroci, šef - me jezijo...  Vse gre narobe...«

Povedano s prispodobo, izbiramo naše misli iz »temnejšega spektra mavrice« ali iz »praznega dela kozarca«, čeprav kozarec ni samo polovico prazen, ampak je tudi polovico poln. Celote ne vidimo in namesto, da bi dojemali pozitivno stran situacije, dojemamo negativno.

Mnogo je načinov, s katerimi si lahko pomagamo, da dojemamo življenje bolj pozitivno. Na miselnem nivoju se ukvarjamo s tem, kako spreminjati naše misli, ki vplivajo na naše razpoloženje, besede, dejanja, navade, na celotno naše življenje in na vse druge.

Posredno jih spreminjamo preko raznih že omenjenih in tudi številnih drugih zadovoljujočih aktivnostih, z urejanjem medsebojnih odnosov, zdravim načinom življenja in z duhovnimi tehnikami.

Neposredno pa s spremembo razmišljanja.  V skladu s cilji programa (sreča, zdravje, mladost...) se lahko opazujemo in samoevalviramo:

 
Vsako poslabšanje lahko obrnete sebi v prid, če se potrudite in najdete v njem nekaj pozitivnega. To ni lahko storiti. Toda v vašem maratonskem teku skozi življenje je to najboljša pot. 

Resnično pozitivno razmišljanje je veliko več kot zgolj ponavljanje meglenih fraz o sreči. Pozitivno razmišljanje ne ignorira negativnih stvari, ki se spotoma pojavljajo, temveč vas usmerja, da ste pripravljeni v teh primerih vložiti resničen napor in jih spremeniti. 

Resnično pozitivno razmišljanje je realno razmišljanje. Tako razmišljanje realno vidi tako pozitivne kot tudi negativne strani vsake situacije in vas zavestno vzpodbudi, da vložite vaš trud za podporo pozitivni plati zadeve. 

Razmišljati pozitivno pomeni vlagati trud in zato to tako dobro deluje. Potreben je resničen napor, da lahko vidite pozitivno, svetlo plat situacije tam, kjer vsi ostali vidijo le temno plat. Toda to je tudi tisti napor, ki ločuje zmagovalce od poražencev. Je tisti napor, ki spremlja vse velike dosežke in uspehe. 

Odprto in jasno poglejte na realnost sveta, ki vas obkroža, in ugledali boste velikanske prednosti, ki jih prinaša pozitivno razmišljanje
 
Manjvrednost 
N:
o "Drugi ljudje se mi zdijo veliko bolj samozavestnejši (uspešni, priljubljeni itd.) od mene."
o "Nobenega talenta nimam."
o "Nisem discipliniran in nimam trdne volje."
o "Nič nisem vreden, za nič nisem dober."
o "Nobenega potrpljenja nimam."
o "Nikoli ne bom mogel/znal …"
o "Neumen sem."
o "Rojena zguba sem."
o "Čudak sem."
o Skrb za status, položaj v družbi.
P:
o Obremenjenost z neprivlačnostjo. o Na vseh življenjskih področjih lahko vedno najdete ljudi, ki so srečnejši in boljši od vas, a tudi ljudi, ki so slabši in manj uspešni od vas
o "Skušal se bom karseda potruditi."
o "Ne bom obupal."
o "Grešiti je človeško."
o "Moje vrline so …" (napišite seznam)
o "Vse lahko naredim, če bom le vložil dovolj časa in truda."
o "Imam skladno družinsko življenje. To je vse, kar je pomembno."
o "So stvari, ki so pomembnejše od videza."


Pomanjkanje šarma/karizme 
N:
o "Kdo neki bi hotel biti moj partner?"
o "Nimam smisla za humor."
o "Tak dolgočasnež sem."
o "Na druge ljudi naredim zanič vtis."
o "V družbi sem povsem neopazen."
o "Ne znam in nikoli ne bom znal flirtati."
o "Največji konzervativnež na svetu sem."
o "Vedno rečem kaj narobe." o "Vaja dela mojstra."
o "Ljudje so prvič pogosto vznemirjeni/živčni."
P:
o Koncentrirajte se na prijaznost
o "No, bilo je bolje kot prejšnjič."
o "Bil sem nervozen, zato niso opazili napredka."
o "Ni ti treba biti ves čas zabaven."
o "Celo priljubljeni ljudje včasih sedijo v kotu."


Pomanjkanje sposobnosti, napake, spodrsljaji 
N:
o "Tega ne zmorem, grozno se bo končalo."
o "Preveč sem nervozen, to se ne bo dobro izšlo."
o "Vidiš! Nikoli mi ne bo uspelo!"
o "Vem, da bom zamočil."
o "Preprosto vem, da se bom osmešil."
o "Nočem niti poskusiti, saj mi ne bo nikoli uspelo."
o "To dokazuje, da sem popoln bebec."
o "Saj nima smisla, predam se."
o "Ničesar ne morem storiti prav." 
P:
o "Če mi prvič ne uspe, bom poskusil znova; če obupam, mi ne bo nikoli uspelo."
o "Vaja dela mojstra."
o "Ni mi treba biti popoln; naučil se bom."
o "Morda bo to pomagalo."
o "Napake so sestavni del učenja."
o "Vem, da to ne deluje."
o "Kaj še lahko poskusim?"
o "Če bom dovolj trdno delal in se ne bom predal, mi bo uspelo."


Pesimizem glede življenja ali sveta 
N:
o "Nihče me ne razume."
o "Ne sodim sem."
o "Tako sem osamljen …"
o "Vem, da se mu ne bom zdela zanimiva."
o "Vedel sem, da me bo zavrnila, saj sem tako dolgočasen."
o "Nikoli je ne bom prebolel."
o "Ostala bom stara devica /zakrknjen samec)."
o "Nikomur ni mar zame in nikomur ne bo."
o "Zakaj se sploh trudim, saj nikoli ne bom našel ljubezni."
o "Brez ljubezni je življenje ena sama depresija."
o "Kako bi me lahko sploh kdo ljubil?"
o "Ona je edina, s katero bi lahko bil." 
P:
o "Začel bom hoditi na določene kraje in spoznavati ljudi."
o "Žalovanje za partnerjem odvrača druge ljudi. Čas je, da se lotim novih dejavnosti."
o "Zavrnitev je normalni del življenja."
o "Našel bom nekoga, s katerim se bom bolje razumel."
o "To ni konec sveta."
o "Če bom dobre volje, bom lažje spoznal nekoga novega."
o "Morda je prezaposlena ali v resni zvezi. Našel bom koga drugega."


Sovražnost do družbe ali zavračanje 
N:
o "Res mislijo, da nisem za nobeno rabo."
o "Z mano mora biti nekaj narobe."
o "Tako sem se osmešil. Nikoli več ne grem tja!"
o "Ni pošteno, da so proti meni."
o "Tega ne prenesem!"
o "To je grozno. Sovražijo me!"
o "Sam sem kriv, da me ne mara več."
o "Zdi se mi jezen. Nekaj sem morala storiti narobe."
o "Vem, da me ne mara." o "Vem, da živim dobro življenje. To je vse, kar šteje."
P:
o "Ljudje spoštujejo tiste, ki po napaki držijo glavo pokonci."
o "Ni se vredno vznemirjati zaradi tega. Veliko ljudi me ima rado takšnega, kot sem."
o "Ne glede na to, kako se trudiš, ne moreš ustreči vsem."
o "Zanima me, zakaj je tako siten. Morda ima osebni problem ali pa samo slab dan. Najbrž tega ne smem jemati tako osebno."

Priklenjenost na preteklost 
N:
o "Takšen sem, ker so moji starši …"
o "Takšen sem zaradi mojega odraščanja, ki je …"
o "Nikoli nisem bil tip človeka, ki bi …"
o "Nimam moči, da bi se spremenil."
o "Moj oče je bil zelo vzkipljiv. Zato jaz …"
o "Ljudje ne bodo nikdar spremenili mnenja o meni."
o "Dolgo časa sem že tak. Zdaj je prepozno, da bi se spremenil."
o "Nikoli se ne bom spremenil. Bolje je, da sploh ne poskusim." 
P:
o "Trajalo bo nekaj časa in moral se bom potruditi, vendar bom zmogel."
o "Prebolel bom!"
o "Danes je nov dan!"
o "Od danes naprej bom …"
o "Živel bom vsak dan posebej."
o "Težko se je spremeniti, vendar se tokrat ne bom predal!"
o "Nikoli ni prepozno za spremembe!"
o "Če se bom tega dolgo držal, bodo ljudje opazili, da sem se spremenil."
o "Medtem ko iščem nove prijatelje, ki me ne bodo speljali na stara pota, se moram zaposliti s stvarmi, ki jih imam rad."


Depresija, čezmerno žalovanje 
N:
o "Misli iz vseh prejšnjih kategorij"
o "Oklepanje žalovanja ali problemov"
o "Ne morem opisati, kako se počutim."
o "Zakaj se je to moralo zgoditi?"
o "Tega nikoli ne bom prebolel!"
o "Temu se ne čutim dorasel."
o "Ne morem pomagati, če se tako počutim."
o "Nič več me ne zanima."
o "Tako sem utrujen; najraje bi ostal v postelji ves dan." o "Čas celi vse rane."
P:
o "Morda je čas, da spet preberem kakšno knjigo, grem ven s prijatelji - morda se bom potem počutil bolje."
o "Še dobro, da imam prijatelje!"
o "Ko enkrat začnem, ne bom tako utrujen."
o "Ne bom se utopil v solzah; čas je za akcijo!"
o "Ni prvič, da sem tako potrt; prebolel bom kot vedno doslej!"
o "Težko je izgubiti ljubljeno osebo, a vem, da lahko sprejmem svojo bolečino."
o "Dovolj samopomilovanja!"
o "Dovolj dolgo sem žaloval; čas je, da se vrnem med žive."

Jeza
N:
o "Vedno bom vzkipljiv!"
o "Ne morem nadzirati jeze; preprosto eksplodiram."
o "Ko se razjezim, me nič ne ustavi."
o "Nimam potrpljenja in ga nikoli nisem imel."
o "Nenehne žalitve in poniževanja; razmišljanje o tem, da bi tarčo naše jeze poškodovali ali prizadeli."
o "Ta prekleti usrane. Ne prenesem ga!"
o "To me razkuri! Mislim, da to počne samo zato, da me ujezi."
o "Tako sem živčen! Kdo pa misli, da je?" 
P:
 "Vzkipljivost je samo navada, ki jo lahko spremenim, če se bom le dovolj potrudil."
o "Odslej bom vedno, kadar bom jezen, počakal, dokler se ne umirim, šele potem se bom spopadel s situacijo."
o "Tega ne maram, a bom preživel."
o "Zaradi tega se nima smisla vznemirjati. Raje bom počel kaj, kar me veseli."
o "Zdaj vsaj vem, da mu ne smem zaupati."
o "Poklical bom prijatelja in mu vse zaupal."
o "Ko se umirim, se bom odločil, kaj storiti."


Tesnoba, zaskrbljenost, strah, fobija 
N:
o "Zaskrbljenost zaradi možnih in stvarnih problemov"
o "Drugi ljudje so bolj sproščeni od mene."
o "Tako sem živčen. Grozen bom!"
o "Bolje, da ne grem. Preveč bom živčen. Izpadel bom tepček."
o "Ne morem pomagati, preprosto me popade …"
o "Tega ne prenesem! Tresem se, boli me želodec." 
P:
o "Ne obremenjuj se zaradi malenkosti."
o "Trema je naravna."
o "Tega ljudje navadno ne opazijo."
o "Tesnobnost ne bo nikomur škodovala."
o "Ne bo tako slabo. Ko bo konec, se bom odlično počutil."
o "Več bom vadil, bolje bo."
o "Strah pride in gre."
o "Preden preštejem do pet, bo konec."
o "Vse bom dal od sebe."


Nespečnost 
N:
o "Ko bi vsaj lahko malo spal."
o "O ne, dve je že ura in še vedno sem pokonci, presneto!
o "Nikoli se ne bom dovolj naspal."
o "Sovražim nespečnost!"
o "Kdaj bom prišel do svojega spanca?!"
o "Če ne bom kmalu zaspal, se bom jutri grozno počutil!"
o "Celo večnost traja, da zaspim."  
P:
"Kako prijetno je poslati misli na pašo."
o "Telo si bo že vzelo počitek, ki ga potrebuje."
o "Če danes ne bom dovolj spal, bom to nadomestil jutri."
o "Samo sprosti se in se malo odpočij. Ne splača se vznemirjati."
o "Dokler ne bom utrujen, bom bral knjigo."
o "Kako prijetno je ležati in počivati."


Zasvojenost 
N:
o Oklepanje želja in potreb
o "Nikoli ne bom mogel odnehati za vedno."
o "Tako dolgo sem že zasvojen, da ne vem, kaj bi počel brez tega."
o "Življenje brez moje razvade bi bilo dolgočasno."
o "Ne morem flirtati, če nisem okajen."
o "Abstinenčna kriza bi bila grozna. Ne bi je zmogel premagati." 
P:
 "Zaposliti se moram z novimi dejavnostmi, da bom pozabil na razvado."
o "Če ne znam flirtati trezen, se bom naučil to početi brez alkohola."
o "Težko bo, a sem odločen uspeti."
o "Navadil se bom piti kavo brez cigarete."
o "Morda pa ne bom imel abstinenčne krize."
o "Ko bo enkrat konec najhujšega, bom osvobojen."


Zakonske težave
o "Ne prenesem, kadar to dela. Zakaj sem se sploh poročil z njo?"
o "Ločil se bom. Nato ji bo žal."
o "Slab mož je."
o "Tako mi je dolgčas v tem zakonu, dovolj mi je!"
o "V najinem zakonu ni več ljubezni in romantike."
o "Preveč sva si različna, da bi ta zakon uspel"
o "Če bi se le poročil z XY namesto z njo …" 
P:
 "Nima smisla, da me to meče iz tira. O tem sva se že pogovarjala; bolje, da pozabim."
o "Nocoj, ko se umirim, bom načel to temo."
o "Včasih sva se zabavala; to bi morala ponoviti."
o "Vsi zakoni imajo vzpone in padce."
o "Vsak zakon je mogoče rešiti, če le želiš in si prizadevaš

N:NEGATIVNO RAZMIŠLJANJE

 
Za začetek jih zapišemo ali celo posnamemo, in to vsakič, ko se negativna misel pojavi ali pa nekdo/nekaj prispeva k našemu slabemu počutju.
" Negativne misli sproti preverjajmo. Nanje bodimo posebno pozorni v obdobju, ko se nam razpoloženje znatno spremeni; misli v takem trenutku bodo bolj verjetno slabe.
" Negativnih misli nikoli ne ocenjujmo takrat, ko se nam razpoloženje poslabša, ampak pozneje, ko bomo umirjeni. Najbolj izrazite so, kadar smo jezni, depresivni ali čustveno vzdraženi.
" Ko enkrat prepoznamo negativne misli, si za vsako zapišimo nekaj pozitivnih trditev. Najprej se osredotočimo na to, kako lahko rešimo problem. Ne uporabljajmo preveč poenostavljenih, splošnih besednih zvez, kot so: "Saj ni tako slabo", "To ni res" ali "Poglej še pozitivno plat". Takšne trditve s pogosto rabo izgubljajo vrednost in postanejo klišeji. Učinkovita alternativa se osredotoči na tiste vidike situacije, ki zares pomagajo. Pozitivna miselna alternativa bi morala zveneti prepričljivo in nam pomagati čutiti to, kar želimo čutiti, delovati tako, da bo za nas koristno, in se izogibati problemom.
" Pripravimo si seznam najpogostejših negativnih misli in pozitivnih alternativ ter ga preberimo vselej, ko se nam v glavi poraja negativna misel.
" Odločimo se, da bomo srečni, in glejmo na življenje s svetle plati.
" Poiščimo razloge za pogost smeh.
" Zaupajmo vase.
" Družimo se s srečnimi ljudmi.
" Predstavljajmo si le to, kar želimo, da se zgodi.
" Naučimo se obvladovati misli.
" Naučimo se koncentracije in meditacije.
 
MISLI, USMERJENE V USPEH
Pozitivno razmišljanje je, tako kot denimo čustvena inteligenca, eden od že dalj časa izredno priljubljenih znanstvenih konstruktov, ki je ne le dobra osnova nepreglednega števila priročnikov za lepše življenje, temveč tudi strokovno utemeljena osnova uspešnosti na zasebnem in poslovnem področju. Kot oblika razmišljanja in delovanja lahko vse s predpono "pozitivno" dokazano prispeva k bolj zdravemu, kakovostnemu in nenazadnje tudi daljšemu življenju.

MOČ UMA
Če želimo razumeti čar pozitivnega razmišljanja, moramo najprej razumeti moč svojega uma. Iz nje namreč izvira vse, tudi zmožnost preusmeritve negativnih misli v pozitivne in filozofije vdanosti v usodo v filozofijo navduševanja nad vsakim dnem posebej.

Najprej nekaj statistik, ki dokazujejo, kakšno neverjetno moč ima um. Znanstveniki dokazujejo, da se kar 75 odstotkov vseh primerov slabega počutja in bolezni začne v glavi. To velja tudi za stres, ki je, dokazano, prvi povzročitelj utrujenosti in bolezni. Dokazano je tudi, da uporabljamo samo 10 odstotkov svojih možganov - ostalih 90 odstotkov pa nikoli pravilno (izračun je preprost: 10 odstotkov uma povzroča 75 odstotkov vseh bolezni!), ter da ljudje z zdravim in pozitivnim odnosom do življenja živijo bolj kakovostno, ker znajo uporabljati moč uma.


Naše misli v veliki meri vplivajo na naša čustva in osebne probleme. Negativne misli so značilne za slabo razpoloženje in depresijo, pozitivne misli pa gredo z roko v roki z občutki sreče in zadovoljstva. Raziskave dokazujejo, da razmišljanje o veselih ali žalostnih stvareh v navalu jeze pogosto povzroči intenziviranje teh čustev. Razmislite, kako slabo se počutite, če dvajset minut razmišljate o najslabših besedah, s katerimi vas je kdo ozmerjal, o najslabšem trenutku (obdobju) vašega življenja ali o vseh svojih spodrsljajih in napakah. Iz navade razmišljati o negativnih stvareh nas potegne še globlje v potrtost. Jezne misli dodatno otežijo umirjanje, razumevanje stališč drugih in racionalne odzive. Če se ne pojavi rešitev, nas jezne misli še naprej držijo v napetosti, vznemirjenju in tesnobi.


Um ustvari skoraj vse v našem življenju - dobro in slabo. Edini razlog za to, da življenja ne izkoristimo v popolnosti, je, da ne vemo, kako uporabljati glavo, da bi dosegli to, kar želimo. Podobno velja za preklop iz negativnega v pozitivno razmišljanje ter za odnos do življenja in sveta nasploh.

PESIMISTOV POGLED NA SVET: VDAN V USODO

Za pesimista je značilno prepričanje, da je kriv za vse slabo, kar se mu dogaja v življenju, da se bodo slabe stvari vedno dogajale in da bodo vplivale na vsak vidik njegovega življenja. Da bo torej njegovo življenje vedno slabo. Zato se čuti nemočnega, vnaprej se vda v "usodo" in je pogosto depresiven, negativno naravnan in ciničen. Negativnost je nekakšna obramba pred vsem, kar mu gre narobe, a tudi pred ljudmi, ki so z njim neprijazni. To je, z drugimi besedami, oblika samoobrambe, v ozadju katere sta jeza in strah.
Negativne misli prepoznamo po njihovi skrajni naravi. To so posploševanja, ki uporabljajo besede "vedno", "nikoli", "ne", "karkoli", "vsakdo", "vsi", "nihče", "ne (z)morem" itd. ("Sem najslabši možen ekstremist na svetu", "Vedno vse pokvarim", "Nihče me ne razume", "Nikoli ne bom znala plesati", "Tega ne prenesem" …) Zanje so značilne negativne oznake, kot so "popoln polom", "dolgočasen", "rojena zguba", "slaba mati" … Če takšne oznake v jezi apliciramo na drugega človeka, smo še bolj jezni ali vznemirjeni. Ko o sebi iz navade razmišljamo v negativnem smislu, torej z negativnimi oznakami, se opredelimo na način, ki zmanjša možnost sprememb. Ljudje, ki to počnejo, se podzavestno podredijo družbeni vlogi, ki jo implicira njihovo razmišljanje. Otroci, ki jih starši nenehno žalijo in ponižujejo, so prepričani, da je to, kako jih starši "definirajo", res. Ti otroci imajo nizko raven samospoštovanja in le malo možnosti za to, da bodo v življenju razmišljali pozitivno oziroma se spremenili. Enako velja v primeru, če odrasli o sebi razmišljajo kot o dolgočasnih, zapitih, vzkipljivih, zasvojenih, nevrotičnih itd. - takšne vloge namreč pogosto prevzamejo tudi v resnici.


Dodati velja, da obstaja razlika med negativnimi mislimi in percepcijo nečesa negativnega. Ali je spoznanje, da partnerski odnos razpada, negativno razmišljanje? Ne, toda že razmišljanje v smeri, da se bo odnos le še slabšal, samo zato, da bi potrdili dejstvo, da je v njem nekaj narobe in preusmerili pozornost na problem, ni najbolj pozitiven pristop - tako kot tudi ni ugibanje, kdo je kriv, ter premlevanje neizpolnjenih načrtov in vsega drugega, kar v takšnem odnosu škriplje. Najhuje je, če obupamo, še preden ugotovimo, kaj je pravi problem.


Negativno razmišljanje je seveda neproduktivno in zavajajoče. Slabo počutje samo poslabša, zaradi negativne naravnanosti pa ravnamo še bolj v navzkrižju s cilji, ki jih želimo doseči. Bolj negativno ko razmišljamo, slabše se počutimo, in nasprotno: pozitivno, optimistično razmišljanje nam daje več možnosti za uspeh pri delu in v zasebnem življenju.

OPTIMISTOV POGLED NA SVET: "NI ŠE KONEC SVETA …"

V nasprotju s pesimistom optimist verjame, da so neprijetni dogodki v njegovem življenju samo začasni in da so vsi problemi (ali pa vsaj večina) rešljivi. Z drugimi besedami: vsakič znova, pa naj mu gre še tako slabo, je prepričan, da "še ni konec sveta". Na večino dogodkov v življenju se odzove pozitivno; svoje odzive in razlage nadzira, s tem pa tudi svoje občutke in čustva. Obenem se še kako dobro zaveda tega, da lahko uspešno nadzira le sebe, ne pa tudi zunanjega sveta. Zaveda se, da se mora, če želi biti srečen in miren, naučiti pozitivno odzivati na vsak dogodek, pa naj je še tako neprijeten. Oborožen s takšnim pozitivnim pristopom ima okoli sebe ščit, ki ga varuje pred negativnimi odzivi. Seveda to ne pomeni, da zavaja samega sebe in da potvarja stvarnost. Pozitivni mislec ni "ubežnik" pred stvarnostjo, kot številni zmotno mislijo, in se ne zaslepi s svojimi fantazijami. Mu pa je dobro jasno, kako se spopasti s stvarnostjo in kako reševati težave.


Prav to je tudi vsa skrivnost pozitivnega razmišljanja. Takšno razmišljanje ni le filozofija, ampak tudi praksa. To je nekaj, kar moramo početi vsak dan, kar moramo početi ves čas in vedno znova. To je način življenja in ne trenutni navdih. To ni nujno zanikanje vsega neprijetnega, nesprejemljivega in slabega na svetu, marveč le drugačno zaznavanje stvari. Prav tako ne gre za nenehno ponavljanje "pozitivnih" besed ali dopovedovanje samemu sebi, da bo "že v redu".


Pozitivno razmišljanje je konstruktivno razmišljanje. Obsega razmišljanje o pravih rešitvah, reševanje težav, objektivnost, logiko in poštenost, kar je v popolnem nasprotju z zanašanjem na preteklost, s pretiranim obremenjevanjem z določeno zadevo ipd., kar zaznamuje pesimiste. Ta razlika je zlasti očitna, ko govorimo o partnerskem odnosu. Namesto da bi razmišljali o tem, kako rešiti posamezen problem (optimist), razmišljamo o tem, kaj storiti, da bi se mi počutili bolje, četudi bo problem zaradi tega še večji (pesimist).
Pozitivno razmišljanje vpliva na naše odzive in na to, kako se drugi odzivajo na nas. Je mentalni odnos, ki je odprt do misli, besed in podob, usmerjenih v uspeh, srečo in zdravje. Zato ima optimist najpogosteje prijetne občutke in podobe ter si z lahkoto predstavlja to, kar si v resnici želi doseči. Zaradi tega ima več energije in izžareva odločenost. Ker pa je pozitivno razmišljanje, tako kot negativno, v določeni meri "nalezljivo" (vsakdo med nami namreč vpliva na ljudi, ki jih srečuje v vsakodnevnem življenju), lahko sklepamo, da nam bodo ljudje bolj pripravljeni pomagati, če bomo pozitivno naravnani, in nasprotno: negativcem se bodo izogibali. Seveda moramo biti, če želimo biti pozitivni do drugih, najprej pozitivni do sebe.

SPODBUDE: NEVTRALIZATORJI NEGATIVNIH MISLI

Eden od najboljših načinov za spremembo razmišljanja je uporaba spodbud oziroma pozitivnih potrditev, s katerimi se postavimo po robu negativnim mislim in jih s tem nevtraliziramo. Gre za preproste trditve, ki si jih ves čas ponavljamo ter jih vcepimo v zavest kot navdih za zdajšnje in prihodnje ravnanje, razmišljanje in vedenje, oziroma za način spreminjanja vedenja, da bi dosegli končni cilj - pozitivno razmišljanje. Spodbude nam pomagajo premagati občutke potrtosti, frustriranosti, negativne naravnanosti. Seveda morajo biti za to izpolnjeni nekateri pogoji. Predvsem morajo spodbude ustrezati problemu, s katerim se spopadamo; uporabljati moramo besede, ki nas spominjajo na končni rezultat, ki ga želimo doseči. Pomaga tudi, če si pripravimo seznam spodbud, ki ga imamo vedno pri roki. Biti morajo kratke in preproste, sestavljene iz akcijskih besed, ki vzbujajo pozitivne predstave ("Doseči hočem to‐in‐to"), ter nas spominjati na zastavljene cilje in končni rezultat.


Spodbude seveda nič ne zaležejo, če imamo negativne misli; te namreč oslabijo moč spodbud in na koncu omejijo našo moč pozitivnega razmišljanja. Če želimo, da nam spodbude omogočijo spremembo, se moramo naučiti odstraniti negativne misli. Ko nam to enkrat uspe, prevzamemo nadzor nad življenjem in začnem razvijati vzorce pozitivnega razmišljanja.

POZITIVNO RAZMIŠLJANJE IN OTROŠTVO

Otroci prehajajo skozi več faz dvoma in zaupanja vase. Zanje je značilno, da se vedno primerjajo z drugimi in o sebi neredko mislijo slabo. Kot starši jim lahko omogočimo, da se naučijo razmišljati pozitivno. Pomembno je, da otrokom resnično prisluhnemo in jim pomagamo premagati negativne misli in prepričanja.

Nekaj značilnih primerov razmišljanja otrok in pozitivnih odgovorov njihovih staršev:

"Ne zmorem."
"Vzemi si čas in poskusi znova. Verjamem vate."

"Tina me sovraži."
"Zdi se, da te je zavrnila, zagotovo ti ni lahko. Vem, da si želiš, da bi te imela rada. Zapomni si, da si prijazen otrok in čudovita oseba, ne glede na to, kaj Tina ali kdo drug reče ali stori. Kaj veš, morda pa Tino pesti težava, ki ni povezana s teboj?"

"V matematiki sem zanič!"
"Takšni računi so ti nekoč že šli od rok in vem, da jih znaš rešiti. Sicer pa, nihče ni dober v vsem."

"Tako sem neroden. Nikoli se ne bom naučil rolati."
"Težko se je naučiti nečesa novega. Se spomniš, kako težko je bilo, ko si prvič stopil na smuči? Ampak bil si vztrajen in zdaj si dober smučar."

Simuliranje pozitivnega odnosa je eden od najučinkovitejših vzgojnih ukrepov. Otroci se učijo skozi to, kako živijo, zato se naučite predstavljati svoje misli pozitivno. Predvsem pa moramo biti kot starši pozorni na lastno vedenje. Kakšne so naše vrednote in kako jih sporočamo otrokom? Učiti jih moramo stvari, ki so v življenju res pomembne. Pogovarjajmo se o tem, zakaj je naše življenje "bogato": zaradi dobre družine, prijateljev, vsakodnevnih radosti in malenkosti. Otroke spodbujajmo, naj opišejo, kaj je na njihovih prijateljih posebnega, enkratnega. Naj opisujejo njihove značaje in konjičke, ne tega, kar imajo. Otroci namreč pogosto povezujejo dobre občutke z gmotnimi dobrinami. Kadar nam otrok reče, da je njegov prijatelj srečen, ker živi v veliki hiši, ga vprašajmo, zakaj naj bi bil zaradi velike hiše srečnejši od njega. Izkoristimo to priložnost in sprožimo pogovor o otrokovih pričakovanjih, stališčih in prepričanjih. Z njim govorimo odprto in ga ne obsojajmo, saj bomo le tako dobili vpogled v otrokova prepričanja in mu predstavili svoja. Naučimo ga tudi, kako dober je občutek, ko nekomu nekaj podarimo. Otroka odpeljimo v kako dobrodelno ustanovo in mu ponudimo priložnost, da te občutke izkusi na lastni koži. Bodimo mu za zgled in ga naučimo, da najboljših stvari v življenju ni mogoče kupiti.

VZTRAJNOST, VAJA IN ODLOČENOST

Tako kot vsako slabo navado je tudi negativno razmišljanje težko spremeniti, vendar se splača. Bolj ko um usmerjamo k pozitivnemu in bolj ko urimo pozitivne misli, bolj se naše misli in občutki spreminjajo na bolje.

Pozitivno razmišljanje je navada, ki jo pridobimo z veliko vztrajnosti in vaje, predvsem pa odločnosti. Uspešni smo namreč le toliko, kolikor smo odločeni doseči zastavljeni cilj. Ali, izraženo z matematično formulo:
Uspeh = ideja + odločenost.
Ideja - odločenost pa je le pobožna želja, fantazija, zapravljanje časa in dragocenih virov.

Prav tako kot negativno razmišljanje!

      Prenesite e-knjigo "pozitivne misli"

    Click to set custom HTML